Dopoldan montiram nov propeler, starega pošljem nazaj Robertu v Ohio. Piha močan veter, zato nov propeler testiram samo na tleh. V tem vetru si namreč ne upam pristati.

Veter piha bočno na stezo, zato letalo pred vzletom postavim diagonalno. Nad letališčem napravim nekaj krogov, propeler deluje normalno, zato odletim proti Kuujuacku. Do Scheferwilla se vrstijo plohe v močnem vetru, zato je let zelo nemiren. Deževni oblaki se proti Kuujacku zredčijo, veter pa še vedno močno piha. Vremenska napoved za Iqaluit je sprejemljiva, zato kljub pozni uri nadaljujem polet.

Če se veter ne bo poslabšal, lahko pristanem približno pol ure po sončnem zahodu. Vzpnem se nad oblake, ki se zgostijo v strnjeno preprogo nad morjem. Pred obalo Baffinovih otokov se pojavijo v oblakih luknje, zato se spustim pod oblačni sloj.

Pokrajina je povsem spremenjena. Nobenega rastlinja, le kamen, sneg in jezera. Oblaki so zelo nizko nad hribi, tako da do konca nisem prepričan, da bom dosegel zaliv Frobisher Bay pod njimi. V zadnji svetlobi se spustim na stezo Iqaluita na koncu zaliva.