Torek, 15. junij 2004 Zunanja vidljivost je bila skoraj nič, močno je deževalo, vendar je bila baza oblakov tokrat nad hribi.
Letališče v Ulan Batorju ima instrumentalne prihode le z ene strani, na drugi strani pa le hrib, ki takšne nalete onemogoča. Tako veliki reaktivci v vskem primeru pristajajo v eno smer, vzletajo pa v drugo, tudi v močnem vetru v hrbet. S Sinusom sva prosila kontrolo za vizualni nalet v obratni smeri, saj je bilo 16 vozlov hrbtnega vetra dalec prevec za pristanek z vetrom. Pristanek je bil na moje začudenje lep, saj praviloma pristajam grdo v vetrovnih pogojih. Takoj po pristanku me je začelo na tleh grdo zanašati, zato sem se kar na stezi hitro ustavil in pregledal letalo, če je še vse v redu. Kontrolor v stolpu ni mogel skriti dobrega razpoloženja, ko me je navigiral po taxiwayu.
Tokrat sem "taksiral" po tleh kar z repom pod pazduho in vlekel Sinusa po prednjih kolesih ter na vso moč hitel proti ploščadi, za mano pa se je podila huda nevihta. Dobra volja ni minila niti delavcev, ki so popravljali ploščad.
Potem je prišel s stolpa kontrolor, me odpeljal v hangar, kjer je, ko je šef Mongolske letalske družbe zvedel da grem okoli sveta cena padla s 50 dolarjev na dan na nič dolarjev dnevno. Tri dni imam hangeriranje zastonj. Upam da bodo kitajci to spoštovali.
Še pred nevihto smo ga porinili v hangar. Potem me je odpeljal na CAA, kjer so bili zelo prijazni, pojasnil sem zaplet s priletom brez komunikacije in dobro sem se počutil, ker tokrat sam res nisem bil kriv. Jeppesen je bil.
Na tem poletu imam težave z alfo in omego letalstva, podjetjem Jeppesen. Poleg netočnih kart mi povzroča težave še plačilo njihovih vremenskih napovedi. S samimi napovedmi je vse v redu, vendar podjetje želi plačilo 1500 US$ v naprej za njihove usluge, sam pa rabim le nekaj vremenskih napovedi, ki vsaka stane 50 US$. V vsakem primeru so dragi kot žafran, pa še pogajati se nočejo. | Izberi datum
|