Vremenska napoved je ostala sprejemljiva tudi zjutraj, tako da sem s prvo svetlobo že vzletel v mrzli zrak. Za prvim grebenom me pozdravijo prvi jutranji žarki. Z GPS-sprejemnika razberem, da bom v zraku 9 ur in v tem času preletel 1600 km. Oblaki se kmalu razblinijo in dan postane celo lepši, kot je bilo napovedano. Nikjer ni neviht niti turbulenc. Mirno drsim nad čudovito pokrajino, popolno divjino brez cest, ki leži v senci granitnih vrhov, pokritih z ledeniki, in poslušam glasbo. Tako lepega dneva do zdaj še nisem imel, in užitki so popolni. Čez nekaj ur se pokažejo nad hribi nevihtni kumulonimbi, ki se zgostijo, a kot po čudežu ostaja pot leta naprej odprta. Le kakšni dve uri letenja pred Vernonom nevihtni oblaki razpadejo v kumuluse, ki tvorijo pravi raj za jadralce, vendar po sedmih urah letenja niti ne pomislim, da bi še jadral.

Vernon je skrit med hribi in zalivom jezera. Preskok iz vetrovnega Whitehorsa z 10 stopinj C v vroči Vernon s 34 stopinjami C me malo zdela. Že prej sem se dogovoril za servis motorja z Rotech Research Canada, ki ima uradni servis za motorje Rotax. Rob Seaton, direktor vzdrževanja, se je kljub skoraj enomesečni zamudi takoj lotil letala. Pome pride Janez Petz, Slovenec iz Vernona, ki me odpelje k sebi na dom. Vernon je lepo mesto v lepi pokrajini, ki me spominja na Slovenijo.