14. dan v Chiti.

Še enkrat pokličem Stanislava in Evgenija na FSB za pojasnilo. Prideta pome, še enkrat zatrdita, da v Čiti z menoj ni nobenih težav. Skupaj se odpeljemo na urad za državno varnost v Čito, kjer obljubijo, da bodo poklicali svoje nadrejene v Moskvo. Čez pol ure ugotovimo, kje je bil problem. V Čiti so končali vse preiskave v zvezi z mano in nato le ustno obvestili Moskvo, da je tukaj primer končan. V Moskvi niso storili nič, enostavno so čakali na pismeno potrdilo iz Čite, ki pa ne bi nikoli prišlo, saj tukaj niso vedeli, da ga sploh morajo napisati. Včasih resnično težko razumem, kako sploh lahko kaj deluje v tako zbirokratizirani deželi, pa čeprav je med Moskvo in Čito 7000 km. Potem so se zadeve začele hitro odvijati. V Čiti so napisali dokument, ga poslali po faksu na lokalni urad za državno varnost, od tam je bil v eni uri v Moskvi. Zlatko Bešker me je ob 10. zvečer po našem času poklical iz Moskve in me obvestil, da ima številko dovoljenja. Tako sem otopel zaradi 14- dnevnega čakanja, da se niti veseliti ne morem. Jasno pa mi je, da bi brez našega veleposleništva v Moskvi in Zlatka Beškerja tukaj lahko pognal korenine.

Dovoljenje je izdano zgolj za 24 ur, kar je vsekakor še dodatni pritisk name, saj je vreme daleč od idealnega. Oddam napoved poleta, pokličem prijatelja Genadija v Moskvo, ki potrdi dovoljenje in mi zaželi srečo na poletu. Na METEO je stanje slabše. Druga polovica 1800 km dolgega poleta bo potekala v oblakih, ki se jim bodo 500 km pred Habarovskim pridružile nevihte hladne fronte. Problem letenja v Rusiji je, da je treba vedno leteti instrumentalno, in tudi če bi hotel niže in pod oblaki leteti vizualno, mi tega dovoljenja ne bo nihče dal. Na METEO razmišljajo, ali bi mi sploh dovolili vzleteti. Potem se dogovorimo, da odletim do Blagoveščenska, pribl. 450 km pred Habarovskim, ki je tudi edino zasilno letališče na tej poti, ob morebitnem slabem vremenu naprej proti Habarovsku pa bi moral tam pristati. Potem pokličejo iz ADP (napoved poletov), da je prišlo iz Moskve obvestilo, da imam dovoljenje šele za jutri. Čeprav vreme ni ugodno, sem razočaran, saj tudi jutri vreme ne bo bistveno drugačno. Vzrok za zamudo je bil še posebno čuden; za dovoljenje za polet smo mi zaprosili po lokalnem času, dovoljenje pa so izdali po UTC. In bog ne daj, da bi kdo od uradnikov poklical in preveril morebitno nejasnost. To se v Rusiji ne more zgoditi.

Čaka me torej še en dan v Čiti ob prijetnih 35ºC.