Prespal sem pri Burku Kronu, pilotu iz Fairbanksa. Zjutraj sem zamenjal olje na motorju in odletel v Whitehorse. Prvi del poti me je vodil skozi dim številnih požarov, tako da nisem mogel videti ne neba ne zemlje. Le upal sem lahko, da se bo tisti, ki mi bo priletel nasproti, držal predpisanih višin za vizualno letenje. Do kanadske meje se je malo zjasnilo. Takoj za mejo je name čakalo nekaj neviht, potem pa me je spremljalo sonce vse do Whitehorsa, ki je znan po stalnih vetrovih.

S carino ni bilo nobenih težav. V nasprotju z Američani, ki so mi vzeli dva dni in 275 US$ za polet do Anhoragea, je tu šlo brez stroškov in hitro. Ves cirkus se je dogajal kar na letališču. Pravi luksuz: prenočišče, bencin in vremensko napoved sem dobil na enem mestu. Vreme bo očitno ugodno tudi naprej proti jugu Kanade. Že pred mesecem dni mi je pilot iz Velenja Samo Čebulj, ki že nekaj let leti pri kanadski družbi First Air, v Whitehorsu pustil nekaj navigacijskih kart. Sicer živi v Yellowknifu, ker pa je trenutno na usposabljanju na simulatorju v Teksasu, se očitno ne bova videla. Zaradi zamude v Rusiji podaljšujem polet do Vernona v Britanski Kolumbiji.