Padec tabujev
dokumentarna oddaja
Po smrti Tita, dosmrtnega vodje jugoslovanske socialistične države, je v državi začel boj med republiškimi političnimi veljaki, predvsem v mladinskih medijih, v Sloveniji v Tribuni, Mladini in med intelektualci (Nova revija) so se začele vse pogosteje pojavljati zahteve po pravici za javno izražanje različnih mnenj, po amnestiji političnih zapornikov, različna civilna družbena gibanja, od ekoloških do feminističnih, so zahtevala spoštovanje temeljnih človekovih pravic tudi v Jugoslaviji.
Srbski akademiki so se pritoževali, da Srbi v Jugoslaviji niso dovolj cenjeni, tudi zaradi vedno hujše gospodarske krize v državi, je Slovenija zahtevala nadzor nad sredstvi za manj razvite, privilegije in dejavnost oficirjev jugoslovanske armade je začela objavljati Mladina, zvezna jugoslovanska oblast pa je to razumela kot napad Slovenije na socialistično Jugoslavijo in grozila, da bo z izrednimi razmerami vzpostavila red v Sloveniji.
Leta 1988 zaradi takšnih objav priprejo novinarje (JBTZ), ne le v političnih organih, predvsem v jugoslovanskih medijih se medsebojna obtoževanja vse bolj stopnjujejo. Medijska vojna se, žal, postopoma prelevi v pravo vojno, ki pa ima leta 1991 močan medijski in propagandni predznak.
V dokumentarcu avtorica dr. Ljerka Bizilj razkriva medijsko dimenzijo bitke za demokracijo in razpada Jugoslavije.
