Osamosvojitev

Marjan Šrimpf

21. 06. 2011 - Takoj javi temu Šrimpfu, naj ne poroča tako natančno


Prvi dan vojne – 26. 6. 1991


Obveščevalec Silvo Komar obvesti vodjo dopisništva TV Maribor in studia Televizije Maribor, da se je začela vojna in da JLA pripravlja tanke za pohod na meje. Ob 5. uri mi Ujčič telefonira, da je treba priti v studio pod Pekrsko gorco.

Ekipe so zbrane, meni dodelijo snemalca Jožeta Kramerja, s katerim se s staro zastavo 101 odpeljeva na tankovsko stezo pri tehničnem izhodu iz vojašnice Franc Rozman – Stane v Mariboru.

Kamero postaviva v križišču pred vhodom. Preden pripelje prvi tank T 55 priteče do naju kapetan JLA, izvleče revolver iz toka in zakriči: »Odbi na 200 metara!« (Oddalji se za 200 metrov.) Takrat sem vedel, da gre zares in da ne bo šale. Malce sva se oddaljila, a ne za 200 metrov, posnela izvoz tankov in ko je zapeljal skozi vrata vojašnice zadnji, sva jim sledila. Ti so nato po  Cesti proletarskih brigad rušili semaforje in tovornjake ter avtobuse, ki so bili na barikadah in so si utrli pot naprej proti Pobrežju.

V koridorju, ki je nastal, sva tudi midva peljala za tanki in sproti snemala skozi vetrobransko steklo. Približno 300 metrov pred predorom pod pobreškim pokopališčem se je kolona tankov ustavila, zaradi manjše barikade. Tudi midva sva ustavila vozilo in Jože Kramer je snemal skozi okno.
Takrat se je z vojaškim terenskim vozilom pripeljal do naju častnik vojaške policije JLA in zakričal na Jožeta: »Daj kasetu!« (Izroči kaseto.) Hkrati je repetiral avtomatsko puško. V tistem trenutku se je kolona tankov začela premikati, pozornost vojaškega policista je bila namenjena temu dogajanju in Jože je to izkoristil ter z vso hitrostjo vzvratno zapeljal nazaj proti središču mesta.
Z vozilom sva namreč stala na drugem pasu dvopasovnice – na prvem so bila vojaška vozila in tanki –, tako da je bila cesta prosta.

Ne prej in ne kdaj pozneje nisem videl peljati kakšnega vozila vzvratno s takšno hitrostjo, kot je to počel Jože Kramer. Tako sva ubežala vojaškemu policistu, odpeljala kaseto v studio in posnetke so takoj poslali v ljubljanski studio – to so bili prvi kadri  tankovskega pohoda na severno mejo in rušenja barikad v Mariboru, ki so odšli v svet.

Midva z Jožetom pa sva se po stranskih cestah prek vinogradov odpeljala na mednarodni mejni prehod Šentilj, kjer so pričakovali tanke, ki pa do tja niso nikoli prišli, saj so bili dokončno ustavljeni 1,5 kilometra pred mejo v Štrihovcu. To je na kraju, kjer so letala JLA bombardirala turški in bolgarski tovornjak in kjer so bile prve žrtve vojne na Štajerskem – voznika tovornjakov.

Druga zgodba s Šentilja – 2. 7. 1991


S snemalcem Jožetom Kramerjem sva več dni spremljala dogajanje na takrat največjem mejnem prehodu v Jugoslaviji Šentilju, ki so ga sile JLA nadvse želele zavzeti. Kar ni uspelo tankovski koloni, ki je bila ustavljena dober kilometer pred mejo, so poskušali s pehoto, ki je bila utrjena na hribu nad mejnim prehodom, vojaki pa so bili tudi v mejni stražnici le 100 metrov od mejnega prehoda.

Poleg tega smo nenehno pričakovali desant specialnih helikopterskih enot, ki so jih napovedovali iz Niša. Teh pa ni bilo iz neznanih razlogov. V tistih dneh takoj po začetku vojne so pripadniki teritorialne obrambe v Štrihovcu zaplenili tudi tanke T 55. Dva so pripeljali na šentiljski prehod, nanju narisali slovenski grb, poklicali rezervista, ki je znal streljati s tankov in eden izmed njiju je začel obstreljevati mejno stražnico. S sedmimi zadetki jo je dodobra razrušil in ti posnetki so bili v skoraj vseh poročilih svetovnih televizij.

Obenem pa so se tistega dne ob šentiljskem vneli tudi spopadi med vojaki JLA, ki so bili vkopani na hribu nad zgradbo starega prehoda, in teritorialci ter predstavniki milice. Sredi tega streljanja sva bila v Kompasovem »duty freeju« tudi midva s snemalcem Jožetom. Sam sem prek telefona za radio in posredno tudi za televizijo poročal o  spopadu. Ob tem sem pač opisal položaj sovražnikove enote na pobočju. 

V tiskovnem središču v Cankarjevem domu, kjer so spremljali večino tega, kar se je dogajalo v Sloveniji, so poslušali tudi moje javljanje s Šentilja. In kaj se je zgodilo. Takratni sekretar za informiranje Jelko Kacin, ki je vodil večino tiskovnih konferenc, je po telefonu poklical vodjo dopisništva TV Maribor in odgovornega urednika Televizije Maribor Janeza Ujčiča ter mu z dvignjenim glasom rekel: »Takoj javi temu Šrimpfu, naj na Šentilju ne poroča tako natančno kot na nogometni tekmi, kaj se na terenu dogaja, in javlja pozicije naših in njihovih enot, saj bodo iz Bihača priletela letala zračne obrambe JLA in bombardirala naše položaje

Janez Ujčič me je takoj poklical – stacionarni telefoni na Šentilju so delovali nemoteno – in mi posredoval Kacinovo pripombo. Odgovoril sem mu približno takole: »Janez, povej gospodu Kacinu, da letala zagotovo ne bodo več priletela na Šentilj in to zaradi tega, ker so pri prvem napadu na tovornjake v Štrihovcu drugi dan vojne kršila avstrijski zračni prostor, saj sta se lahko miga obrnila šele blizu graškega letališča Talerhof in se potem vrnila v slovenski zračni prostor. Medtem pa so avstrijske oborožene sile vzdolž celotnega mejnega prehoda Spielfeld – Šentilj postavile močno protiletalsko obrambo – kar so obveščevalci JLA gotovo sporočili vrhovnemu poveljstvu letalskih sil SFRJ!«

Takšen je bil moj odgovor. Ker ni bilo nobene reakcije več, sem Jelka Kacina verjetno s tem argumentom prepričal. Spopadi na Šentilju so se potem naslednji dan končali, saj so se vojaki JLA in graničarji mejne stražnice Šentilj in Ceršak predali ter izročili orožje slovenski teritorialni obrambi.

S tem dejanjem je bila tudi najina naloga s snemalcem Jožetom Kramerjem na Šentilju končana in podala sva se novim nalogam naproti. V glavnem sva snemala nato obleganje mariborskih vojašnic, zaščito letališča Maribor, predajo vojakov in častnikov JLA v vojašnicah,  sprejem v zbirnih centrih, zaseg orožja in streliva v Kidričevem in na Spodnji Ložnici, na koncu pa tudi  prihod staršev vojakov – nabornikov JLA  na mariborsko sejmišče in njihov odhod v različne kraje Jugoslavije.

(poročanje za informativni program TV Ljubljana od 26. 6. do 6. 7. 1991 – 37 prispevkov)

Fotografija: Stane Sršen