Jordan Kovač

Zgodba se nanaša na leto 1991, čas osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Star sem bil 14 let, ko sta me v vasi Slap pri Vipavi ustavila dva policista. Ustavila sta me zaradi vožnje s kolesom z motorjem brez izpita in čelade. Ker je bilo vojno stanje, sta mi ponudila, da mi prekršek spregledata, če v zameno opravim »hrabro delo«. Na dobri razgledni točki v vasi sem preštel vsa vojaška vozila, ki so po glavni cesti prihajala na Slap, in se po navodilih policistov odpeljal z motorjem proti lokaciji, kjer je bila baza Teritorialne obrambe (5 km oddaljeno Novakovega mlina).

Vozil sem mimo barikad in se še pred bazo TO-ja ustavil ter jim hitel pripovedovati zgodbo o policistih, ki sta me poslala, da jim prenesem pomembne informacije. Meni se je takrat zdelo vse skupaj kot neka »akcija«, pa še k sodniku naj ne bi bilo treba. Teritorialca sta se mi zahvalila za informacijo in ponovno sem se odpravil z motorjem na Slap.

Ko sem šel že mimo barikad, me za ovinkom preseneti vojska Jugoslovanske ljudske armade. Sunkovito so ustavili konvoj in oficir je s pištolo na mojih sencih zahteval, da mu povem, kaj sem povedal TO-ju. Vztrajal sem, da nič, s tem, da mi je trikrat ponovil. Kljub »posranim gatam« sem trdil enako. Oficir je izgubil živce, ukazal svoji vojski, naj mi vzamejo motor, ga vržejo v potok in naj me stražijo z uperjenim avtomatskim orožjem. Jaz pa v jok, ki jih je najbrž dovolj ganil, da so me spustili, ko so odstranili barikade.

Zaradi tega dogodka nisem opravil služenja vojaškega roka, ker sem postal pacifist.