Srečko Trglec

Še vedno so  živi spomini na junijske dneve 1991, ki so bili za radijske novinarje pravi izziv in pokazatelj, kakšno moč lahko ima medij v določenih trenutkih.
Takrat sem bil odgovorni urednik regionalnega radijskega programa in radijskega programa v tujih jezikih. Tisto noč, ko so se tanki z Vrhnike napotili proti Brniku, smo tudi v Mariboru pričakovali, kdaj se bo zgodilo. In res se je, kmalu po peti uri. Kolega Peter Habjanič je bil jutranji dežurni. Takoj smo ga poslali do bližnje vojašnice, da bi iz prve roke izvedeli, kaj se dogaja.

Že po nekaj minutah je poročal, da so prvi tanki zapustili vojašnico. In glej ga zlomka! Peter se je zgražal, kako brezobzirni so vojaki, saj je tank zapeljal kar čez zelenico, pri tem pa je odkrušil tudi del robnika. Že naslednje poročilo čez nekaj minut je bilo dramatičnejše, tank je obvozil barikado in pri tem nagnil tudi semafor!  Ko pa je Peter z mostu pri Pesnici poročal o topovskem streljanju na barikado, nam je bilo jasno, kako resne so stvari!

Kmalu so se Petru na terenu pridružili tudi drugi kolegi novinarji, vedno več pa je bilo tudi poslušalcev, ki so nas klicali in nam sporočali različne informacije. Med tistimi, ki so bili najdejavnejši na terenu, je bila tudi kolegica Breda Čepe. V Limbušu je kar nekaj časa čepela v kleti na kupu premoga in skozi okno opazovala na cesto, kjer so se tankisti s poveljnikom teritorialne obrambe pogajali o predaji! Pa to še ni bilo vse, Breda je ob neki priložnosti pošteno okregala komandanta vojašnice, naj vendarle pusti mlade fante domov in jih neha zadrževati v vojašnici!

Zanimivo je bilo tudi to, da so vsi sodelavci čutili izjemno pripravljenost za delo. To je veljalo tudi za sodelavce programa za obveščanje tuje javnosti, takrat se je imenoval MM2. Mimogrede, veliko tujih radijskih postaj je informacije iskalo prav pri kolegih, ki so jim lahko vse posredovali v angleškem in nemškem jeziku. O zavzetosti pa še tale zanimivost. Ob petkih zvečer smo imeli v živo oddajo Hard rock. Pripravljala in vodila sta jo dva honorarna sodelavca iz Gradca.

V petek popoldne sem že naročil, naj namesto oddaje pripravijo rezervno glasbo, saj mi je bilo jasno, da ob povsem blokiranih mejnih prehodih z Avstrijo nihče ne bo mogel k nam. Pet minut pred dvajseto pa presenečenje. Na recepciji, ki je bila takrat še dodatno varovana, sta se pojavila dva Avstrijca s kovčkom gramofonskih plošč. Ko sem ju vprašal, kako se jima je uspelo prebiti čez mejo, sta rekla: »Policistom in carinikom sva povedala, da imava na MM2 oddajo, ki ne more odpasti, in so naju spustili čez.« In potem tudi nazaj.

Bili so izjemno naporni dnevi in noči, vzdušje pa izjemno delovno in ustvarjalno. Mogoče bi nam delček te zagnanosti in ustvarjalnosti tudi danes koristil!