Radijska produkcija

Radijska produkcija je enota, ki z organizacijsko in funkcijsko vpetostjo v Radio Slovenija izpolnjuje tehnični del procesa nastajanja radijskega programa. Kot izvedbeno tehnična enota pogosto predstavlja prvi in zadnji korak v verigi tehničnega uresničevanja programske ideje. Zvokovno estetska odličnost in tehnološka dovršenost zvokovnih produkcijskih procesov sta temeljni vodili radijske produkcije, s katerimi daje svojevrsten pečat slišnosti in vsebini nacionalnih radijskih programov, kot tudi drugih zvokovno zahtevnejših projektov znotraj in zunaj javne RTV institucije.

Zgodovina Radijske produkcije je prepletena in soodvisna z zgodovino radijskega medija v Sloveniji in sega pred leto 1928, ko se je 28. oktobra tega leta pričelo redno oddajanje radijskega programa, kar je zapisano tudi kot začetek radia v Sloveniji. Tehnologija je zaživela že tri leta prej s poskusi radijskega oddajanja inženirja Marija Osane z aparaturami, ki jih je sam skonstruiral in kjer se poleg oddajnega dela kažejo tudi začetni postopki pretvorbe in obdelave zvoka.  Od začetnih poskusov do danes je minilo že skoraj stoletje in kronoliški zapisi razvoja pričajo o mnogih revolucionarnih tehnoloških prelomnicah, ki so razvile in oblikovale radijski medij do današnje podobe. Kljub temu, da je radio najstarejši elektronski medij, njegov razvoj še zdaleč ni končan, celo nasprotno, v dinamičnem okolju je radio na pragu tehnološke prelomnice, ki bo v digitalni produkcijsko-distributivni verigi nudil veliko več, kot je pričakovati od klasičnega radia.

Temeljna naloga radijske produkcije je realizacija programskih idej, ki nastajajo in se razvijajo v programskih enotah in uredništvih Radia Slovenija. Raznolika programska ponudba nacionalne radijske hiše zahteva ustrezno tehnološko opremljenost s katero lahko zagotovi izvedbo bogatega opusa radijskih oddaj in arhivskega gradiva, ki se razteza od vodenih tematskih oddaj, kulturnih vsebin, športnih prenosov, radijskih iger, glasbe vseh žanrov, do posredovanja ažurnih informacij o družbeno političnem dogajanju doma in v svetu. V ta namen razpolaga s tehnološko dovršenimi studiji in mobilno tehnologijo, ki zagotavlja predvajanje programov, govorno, glasbeno in dramsko produkcijo, v skladu s tehnološkimi smernicami razvoja radijskega medija in priporočili EBU, katerega član je tudi Radio Slovenija.  

Organizacija Radijske produkcije sledi funkcionalnim zahtevam, ki jih narekuje predvsem programska shema Radia Slovenija. V petih skupinah, ki sestavljajo Radijsko produkcijo, imajo skupine za predvajanje programov, govorna snemanja in glasbena snemanja izrazito izvedbeno produkcijsko vlogo, medtem ko tehnično tehnološka skupina skrbi za brezhibno delovanje tehnologije, koordinacija pa za usklajeno delovanje vseh skupin. Ob zavedanju pomembnosti produkcije programskih vsebin, ki po eni strani opredeljujejo radio kot najhitrejši medij, po drugi strani pa kot medij, ki ponuja najbolj dovršeno zvočno sliko, je produkcija v celoti izvedbena enota, kjer sleherni zaposleni prispeva svoj del v mozaiku končne zvočne slike.

Uporaba fraze »Slika pove več kot tisoč besed« je v tem kontekstu neprimerna in zavajujoča. Primernejše bi bilo, da zvok radijskega programa, bodisi glasbe ali govora, lahko naniza neskončno število slik. Kljub temu vas vabim na kratek vizualni internetni sprehod po prostorih Radijske produkcije, tja, kjer se rodita radijski  govor in glasba..

Janez Ravnikar
Vodja Radijske produkcije