Lokalne Volitve 2002

O načrtnem nastanku zakonodaje o lokalni samoupravi, lahko govorimo s potrditvijo Provizoričnega zakona o občinah, 17. marca, 1849.

O NEZDRUŽLJIVOSTI POSLANSKE IN ŽUPANSKE FUNKCIJE
Pri razpravi o združljivosti poslanske in županske funkcije na soočenju predstavnikov strank, ki bodo nastopile na lokalnih volitvah, sta nastala dva tabora. V prvem je Andrej Vizjak (SDS) zagovarjal, da sta funkciji župana in poslanca združljivi. Na drugi strani pa so temu oporekali Milka Novak (N.Si), Anton Skok (DeSUS) in Dorijan Maršič (LDS).

Več o ...

REZULTAT VOLITEV ZA ŽUPANA V 2. KROGU

PROJEKCIJA VOLITEV ZA ŽUPANJO LJUBLJANE IN ŽUPANA MARIBORA.

ZAČEL SE JE 2. KROG VOLITEV ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE IN ŽA ŽUPANE
Odprlo se je 3.523 volišč, na katerih bo približno 1,6 milijona upravičencev lahko izbiralo predsednika/co republike ter župane v 61 občinah.

SEZNAM VOLILNIH ODDAJ NA RTVO SLO.

SEZNAM ŽUPANOV, KI SO BILI IZBRANI V 1. KROGU TER TISTI, KI SO SE UVRSTILI V 2. KROG

REZULTAT ŽUPANSKIH VOLITEV PO 1. KROGU

Za ogled rokovnika lokalnih volitev klikni tukaj.

Za proporcionalni volilni sistem lokalnih volitev klikni tukaj.

VOLILNI SISTEMI

- VEČINSKI SISTEMI
- PROPORCIONALNI SISTEMI
- POLPROPORCIONALNI SISTEMI

- PREFERENČNO GLASOVANJE

volilni sistemi
Pri urejanju družbe je treba izbrati sistem, po katerem bo ljudstvo izbralo svoje predstavnike v parlament. Že v začetku se spopademo z dilemo, kateri volilni sistem je najprimernejši za našo družbo, državo. Med politologi ni splošnega stališča do tega, kateri je boljši in kateremu dati prednost. Skupno stališče pa je, da izbira določenega sistema prinaša daljnosežne posledice.

Menim, da je določen sistem lahko le bolj ali manj primeren, saj z izbiro sistema vplivamo tako na način pretvorbe glasov kot tudi na oblikovanje volilnih enot. Primernost volilnega sistema se kaže skozi politične, družbenogospodarske, kulturne in druge značilnosti držav.[1] Temu bi bilo treba dodati še naravno oblikovanost površja, saj lahko na primeru Slovenije vidimo, da se pojavljajo težave z razdelitvijo na enako velike volilne enote. Slovenija je reliefno pestra s poselitvijo večinoma v dolinah, kar povzroča lokalno identifikacijo s tem okoljem. Težava nastane, ko želimo na primer združiti dve manjši dolini v eno volilno enoto, vendar pa število volivcev v obeh ni enako.

Za vzpostavitev primernega sistema je pomembno tudi to, na kateri razvojni stopnji demokracije je določena družba oziroma država. Večinski volilni sistem zagotavlja stabilno vlado, medtem ko proporcionalni poskrbi, da parlament zrcali strankarsko preferenco volilnega telesa.[2] Kot kompromis med njima pa obstajajo polproporcionalni oziroma manjšinski volilni sistemi.

Poleg te delitve je še skupina sistemov, ki se pojavlja tako v večinskih kot tudi v proporcionalni sistemih.

To skupino imenujemo preferenčni volilni sistemi:

q sistem dodatnega glasu

q alternativno glasovanje

q sistem enega prenosljivega glasu

SHEMA VOLILNIH SISTEMOV

Vir: GRAD, F., 1996: Volitve in volilni sistem. Ljubljana, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, 283 str., REILLY, B., 2001: Democracy in divided societies: electoral engineering for conflict management. Cambridge, Cambridge Univerity Press, 217 str.

Aleš Veršič

[1] Magajna, 1992, 744 -748.

[2] Magajna, 1992, 744 -748.

Vir in literatura:

1. MAGAJNA, A., 1992. Ustreznost volilnega sistema glede na posamezno družbeno okolje in fazo v razvoju pluralne demokracije. Teorija in praksa, 29, 7-8, str. 744 - 748.

2. GRAD, F., 1996. Volitve in volilni sistem. Ljubljana, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, 283 str.

3. REILLY, B., 2001. Democracy in divided societies: electoral engineering for conflict management. Cambridge, Cambridge Univerity Press, 217 str.