O NEZRUŽLJIVOSTI POSLANSKE IN ŽUPANSKE FUNKCIJE
Če pogledamo Vizjakovo trditev, da sta ti dve funkciji združljivi, se lahko vprašamo, kako bi v določenem primeru glasoval poslanec župan, če bi s svojim glasom v državnem zboru prizadel občino, v kateri je župan. Ali tak župan na naslednjih volitvah lahko pričakuje podporo volivcev ali ne? Ne glede na to je v Ustavi v 82. členu jasno zapisano: »Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršna koli navodila,« in v nadaljevanju: »Zakon določa, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca, ter nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi.« V zakonu o lokalni samoupravi pa je v 33. členu med drugim zapisano, da župan predstavlja in zastopa občino, skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov.
Tej trditvi o povezljivosti funkcij je oporekala predstavnica N.Si-ja, češ da to lahko pomeni tudi privilegiranost nekaterih občin. Po tej logiki bi se lahko državni zbor spremenil v zbor občin, kjer bi bili župani tudi poslanci in bi bili v precepu odločati se v korist države ali konkretno svoje občine oziroma bi lahko del občin tako lažje prišel do denarja.
Koliko časa bomo še imeli župane poslance oz. poslance župane, bo odvisno samo od volje ljudstva, saj če bodo ljudje spoznali, da sta ti dve funkciji nezdružljivi, bodo sprožili ustrezne pobude. Če pa prebivalci Slovenije menijo, da sta ti dve funkciji združljivi, se bo obstoječe stanje ohranilo. Trenutno stanje (do 23. 10. ob 16:26) na naši internetni anketi je, da jih 72,09 % meni, da sta ti dve funkciji nezdružljivi, 25,58 %, da sta združljivi, 2,33 % pa o tem nimata mnenja oz. sta se opredelila z ne vem. (N=86).
Aleš Veršič |