volitve / prva stran
 



 



 
O načrtnem nastanku zakonodaje o lokalni samoupravi, lahko govorimo s potrditvijo Provizoričnega zakona o občinah, 17. marca, 1849.


 

O NEZDRUŽLJIVOSTI POSLANSKE IN ŽUPANSKE FUNKCIJE
Pri razpravi o združljivosti poslanske in županske funkcije na soočenju predstavnikov strank, ki bodo nastopile na lokalnih volitvah, sta nastala dva tabora. V prvem je Andrej Vizjak (SDS) zagovarjal, da sta funkciji župana in poslanca združljivi. Na drugi strani pa so temu oporekali Milka Novak (N.Si), Anton Skok (DeSUS) in Dorijan Maršič (LDS).

Več o ...
































 

REZULTAT VOLITEV ZA ŽUPANA V 2. KROGU

PROJEKCIJA VOLITEV ZA ŽUPANJO LJUBLJANE IN ŽUPANA MARIBORA.


ZAČEL SE JE 2. KROG VOLITEV ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE IN ŽA ŽUPANE

Odprlo se je 3.523 volišč, na katerih bo približno 1,6 milijona upravičencev lahko izbiralo predsednika/co republike ter župane v 61 občinah. 

 

 

 

SEZNAM VOLILNIH ODDAJ NA RTVO SLO.

SEZNAM ŽUPANOV, KI SO BILI IZBRANI V 1. KROGU TER TISTI, KI SO SE UVRSTILI V 2. KROG

REZULTAT ŽUPANSKIH VOLITEV PO 1. KROGU

Za ogled rokovnika lokalnih volitev klikni tukaj.

Za proporcionalni volilni sistem lokalnih volitev klikni tukaj.


POLPROPORCIONALNI ALI MANJŠINSKI SISTEMI

V to skupino spadajo sistemi, ki nimajo vseh tipičnih značilnosti večinskega in proporcionalnega sistema. Čeprav težijo k temu, da varujejo politično manjšino, ne zagotavljajo sorazmerne zastopanosti.

Sistem omejenega glasovanja

Sistem omejenega glasovanja (Limited vote) se uporablja  v VE z več mandati. Volivec lahko v tem sistemu glasuje za določeno število kandidatov. Če je v volilni enoti pet mandatov, lahko voli samo štiri ali tri. V nasprotju s sistemom relativne večine v večmandatni volilni enoti v tem sistemu relativna večina ne more dobiti vseh sedežev. Tako je rezervirano mesto za politično manjšino. Ta sistem se v praksi redkeje uporablja, za državne volitve, bolj se uporablja v ZDA pri volitvah na lokalnem nivoju (GRAD, F., 1992).

Sistem enega neprenosljivega glasu

Sistem enega neprenosljivega glasu (Single nontransferable vote - SNTV) se uporablja v volilnih enotah z več mandati. Tudi v tem sistemu je omejeno število glasov, in sicer samo na en glas, ne glede na število mandatov. Izvoljeni so tisti kandidati, ki prejmejo največ glasov. Vendar pa ima ta sistem določene pomanjkljivosti. Volivec je omejen na izbiro samo enega kandidata, z vidika stranke pa je izbor kandidatov, ki bodo kandidirali na volitvah, tvegan, saj lahko en kandidat dobi preveč glasov. Če pa kandidira več kandidatov, se lahko glasovi razpršijo med njimi in nihče ne dobi dovolj podpore. Ta sistem se je uporabljal na Japonskem od začetka 20. stoletja do leta 1993, danes pa se uporablja v Jordaniji in na Vanuatuju (REILLY, B., 2001).

Pomnoženo glasovanje

V sistemu pomnoženega glasovanja (Cumulative vote) volivec sam odloča, koliko glasov bo imel na volitvah. Glasuje lahko samo za enega kandidata ali pa za toliko kandidatov, kolikor je mandatov v VE. Izid volitev v tem sistemu je negotov in nepredvidljiv ter ne zagotavlja sorazmerja med politično večino in manjšino. V praksi se je uporabljal 110 let v ameriški zvezni državi Illinois do leta 1980 za volitve v spodnji dom (navedeno: http://www.prairienet.org/icpr/d2r.html; 18. 04. 2002).

Paralelni sistem glasovanja

Paralelni sistem glasovanja (Parallel systems) uporablja tako proporcionalni sistem (strankarske kandidatne liste) kot tudi večinski sistem za enomandatne VE ali polproporcionalni sistem. Na ta način je del parlamenta izvoljen na podlagi proporcionalnega zastopstva, del pa na podlagi večinskega. V Rusiji se voli na podlagi kombinacije strankarske kandidatne liste in sistema prvi pred vsemi (REILLY, B., 2001), na Tajvanu pa na podlagi kombinacije strankarske kandidatne liste in sistema enega neprenosljivega glasu (REILLY, B., 2001).

Aleš Veršič 

Vir in literatura:

1.      GRAD, F., 1992. Novi volilni sistem z volilno zakonodajo. Ljubljana, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, 188 str.

2.      GRAD, F., 1992. Novosti in dileme novega volilnega sistema. Teorija in praksa,  29, 7-8, str. 724 - 727.

3.      REILLY, B., 2001. Democracy in divided societies: electoral engineering for conflict management. Cambridge, Cambridge Univerity Press, 217 str.

4.      URL: http://www.prairienet.org/icpr/d2r.html, (citirano 18. 04. 2002).


   © MMC RTV Slovenija | 1999 - 2021 | Vse pravice pridržane | Kontakti