Matej Sternen: Rdeči parazolStalna zbirka Narodne galerije je odstopila svoje mesto 400 eksponatom, ki predstavljajo prehojeno pot slovenskega naroda v letih 1890 in 1920.
Pod naslovom Slovenski impresionisti in njihov čas 1890 in 1920 so v tem osrednjem razstavnem prostoru odpirli razstavo, ki si jo je vredno ogledati tudi tistim, ki le redko zaidejo v tovrstne prostore. Na kupu nameč niso zbrane le največje slike še danes cenjene četverice impresionistov – Riharda Jakopiča, Matije Jame, Ivana Groharja in Mateja Sternena, ampak tisti čas obujajo tudi dela drugih umetnikov, ki so takrat ustvarjali, tako slikarjev kot kiparjev in arhietktov, pa tudi fotografije in filma niso pozabili.
Slikarji 'štimunge' dobijo svojo atmosfero
Razstava je postavljena v Narodni dom, torej samo jedro Narodne galerije, kjer sicer domuje stalna razstava slovenske umetnosti, v katero so vključeni tudi impresionisti. A zdaj so se ti "razpasli" tudi čez druge sobe, stalna zbirka pa se je umaknila v novejši del. Ob tej priložnosti so galerijski prostor precej spremenili in eksponate na ogled postavili v sveže prebeljenih sobah. Te so dodatno razstaveljene, saj se zdaj svetloba v sobe steka tako s strešnih oken kot stenskih oken, ki jih siceršnja stalna zbirka zaradi pridobitve 
Drevo s podpisidodatnega razstavnega prostora zakriva. Kot je povedala avtorica postavitev razstave Meta Hočevar, redna profesorica na AGRFT, jo je namreč predvsem zanimalo ustvarjanje vzdušja, v katerem bodo te umetnine maksimalno spregovorile.
Ko impresionisti stopijo s svojega privilegiranega vprašanja
Andrej Smrekar, predsednik Slovenskega muzejskega društva in eden izmed članov ekipe, odgovorne za postavitev razstave, je kot bistveni prispevek te razstave poudaril ravno postavitev, ki deplasira impresionizem kot zgodovinski fenomen s svojega privilegiranega položaja, in pokaže, da je to obdobje izjemno heterogeno ter mogoče pomembnejše po stvareh, ki se ob impresionizmu dogajajo. "Če pomen francoskega impresionizma za slovenski impresionizem nekoliko zreduciramo in poudarimo ta srednjeevropski položaj, ko gre za pojmovanje impresionizma kot neke opozicije, nasportovanja uradni akademski umetnosti in akademskemu realizmu. Mislim tudi, da stalne zbirke Narodne galerije po tej razstavi ne bo mogče več postaviti tako, kot je bila."
Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki pa je med drugim poudarila, da je razstava zanimiva zlasti zaradi tega širšega pogleda, ki ga predstavlja, torej postavlja likovno ustvarjanje v kontekst s sočasno fotografijo in filmom. "Želeli smo vse likovne zvrsti predstaviti na enem mestu in s tem med njimi vzpostaviti nek odnos."
Soba, namenjena aktu 
Jakopičevi topoli
Ažbetova soba 
Jakopičeve Križanke
Kip Ivana Cankarja 
Groharjev Črednik
Kipasrka dela in ikone impresionizma 
Matija Jama: Pri obedu
Komentarji