Petkovšek. Hiša ob vodiČeprav je slika Doma tisto Petkovškovo delo, ki je od zgodnjega 20. stoletja do danes v slikarjevem opusu pritegnila največ pozornosti, tokrat predstavljamo njegovo Hišo ob vodi; krajino, ki se je je slikar lotil na izrazito sodoben način.
Umetnik je izbral naključni izrez iz narave, v kateri vidimo zelenje, ki zastira hišo v ozadju. Zanimale so ga predvsem različne stopnje zelene barve na drevju, grmičevju ter travnati površini. Listje in krošnje so le nakazane, tudi igra svetlobe na posameznih lističih je zajeta le z nekaj potezami. Prav tako ga ni zanimala konstrukcija debel, ki je zasnovano z nekaj linijami. Modrikasta vodna površina na levem delu slikovnega polja odseva zeleno barvo drevja, ta pa se razteza tudi čez svetlo modro barvo neba.
Pri slikanju dela, ki ga je Petkovšek naslikal po naročilu, danes pa visi v stalni zbirki Narodne galerije, ga je pritegnilo predvsem poigravanje z barvnimi vrednotami. Kot tudi nekatere druge Petkovškove slike, je akademskemu slikarstvu navajenemu očesu celota delovala kot nedokončana. Kot je zapisal Ivan Sedej (Sto znanih slovenskih umetniških slik), je Petkovšek pogosto že s samo skico dosegel tisto, kar ga je mučilo, zato se je takoj začel spopadati z reševanjem vprašanja novega problema.
Jožef Petkovšek se je rodil leta 1861 na Verdu pri Vrhniki, umrl pa 1898 v psihiatrični bolnišnici na Studencu pri Ljubljani, kjer je preživel zadnjih osem let življenja. Gre za slikarja, ki je bil s strani slovenske umetnostne zgodovine deležen precej nasprotujočih si vrednotenj. Mit o Petkovšku se je začel plesti leta 1910 z razstavo ob 80-letnici upodabljajoče umetnosti na Slovenskem, na katero je Rihard Jakopič vključil tudi tri slikarjeva dela – Doma, Počitek ob košnji in študijo za Beneško kuhinjo. Slike so dobile pomen pravega odkritja skoraj neznanega slikarja, ki so ga začeli spoznavati kot prinašalca formalne inovativnosti v slovensko umetnost. Kasneje pa se je Petkovška obravnavalo kot okornega slikarja, ki ni uspel tehnično izpeljati lastnih želja. Obe »podobi« slikarja v svojem delu Ugrabljeni slikar raziskuje umetnostni zgodovinar in slikar Sergej Kapus.
Komentarji