Matija Jama/Vir: NUK Matija Jama je bil med vsemi štirimi najbolj doktrinaren impresionist, tej smeri pa se ni posvečal le na slikah, ampak je o njem razpravljal tudi v svojih zapisih.
Matija Jama se je rodil 4. aprila v Ljubljani, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Višjo gimnazijo je končal v Zagrebu, kamor se je preselil z družino. Slikarstvo ga je začelo zanimati že v gimnazijskih letih, pri tem pa je nanj vplival učitelj risanja M. Rogulja.
Jama se je po končani višji gimnaziji vpisal na pravno fakulteto, ki pa jo je opustil že leta 1890, dve leti pozneje odšel v München in se tam vpisal na zasebno slikarsko šolo S. Holósyja.
Poleti se je vračal v Ljubljano, kjer se je začel družiti z mladimi pisatelji slovenske moderne. Po vrnitvi v Ljubljano se je tam preživljal z risanjem ilustracij za revijo Dom in svet. Ilustracije so kazale še vplive secesije, leta 1893 pa se je na razstavi v Münchnu spoznal s francoskimi impresionisti, ki so ga takoj navdušili.
V München se je vrnil leta 1897 in se tam vpisal na Ažbetovo slikarsko šolo, leto pozneje pa na tamkajšnjo slikarsko akademijo, kjer je študiral en semester. V Ažbetovi šoli se je začel intenzivneje ukvarjati z vprašanjem svetlobe in barve.
S trebuhom za motivom
Leta 1902 se je poročil z nizozemsko slikarko Luizo van Raders. Jama se je, tudi zaradi iskanja novih motivov, selil od kraja do kraja ter živel in delal v Avstriji v okolici Dürnetseina in Dunaja, v Zagrebu in njegovi okolici, v Münchnu ter v Amsterdamu in Haggu, kjer je živel med letoma 1915 in 1922. V Ljubljano se je dokončno vrnil leta 1924, predtem pa je v domači deželi nekaj časa živel na Bledu in v Volčjem Potoku in na Rašici.
Matija Jama: Vas v zimiS peresom v boj za impresionizem
Umetnosti se je posvečal tudi v svojem pisanju in tako med drugim pisal o teoriji impresionizma (članek O impresionizmu in kritiki je bil leta 2927 objavljen v Življenju in svetu), bil je prvi, ki je predstavil Ažbetovo šolo in slovenske slikarje, ki so se tam kalili, med njimi predvsem Jakopiča. V praškem listu Slovanský přehlad je objavil oris slovenske upodabljajoče umetnosti.
Razstave
Poleg prve slovenske umetniške razstave v Ljubljani leta 1900 je Jama z drugimi slikarji sodeloval še na razstavah v Zagrebu, 'trimufalni' razstavi društva Sava na Dunaju leta 1904, v Beogradu in leta 1906 še v Sofiji. Leta 1909 so bila njegova dela del razstave v Jakopičevem paviljonu, prav tam pa je 1923 doživel tudi prvo samostojno postavitev.
V 20. letih je nato razstavljal še v Beogradu in Zagrebu, v 30. letih pa je doživel celo vrsto samostojnih prodajnih razstav. Bil je eden izmed umetnikov, ki so leta 1919 predstavljali umetnost kraljevine SHS v Parizu, leta 1938 pa je sodeloval na beneškem bienalu. Veliko retrospektivno razstavo je v Narodni galeriji doživel pet let pred smrtjo, v Moderni galeriji pa so se ga s pregledno razstavo spomnili leta 1974.
M. K.
Komentarji