Matija Jama: vas v zimiV opusu Matije Jame motivno prevladujejo krajine, kar tudi sovpada z njegovo razglasitvijo narave za edino pravo učiteljico slikarjev.
Danes je Jami pripisanih kakih 450 del, med katerimi prevladuje zlasti oljna tehnika. V münchenskem obdobju, torej zadnjem desetletju 19. stoletja, sledimo v njegovem ustvarjanju sicer že teoretično spoznavanje ideala, h kateremu bo pozneje težil, vendar pa se še vedno posveča zlasti žanrskemu slikarstvu. Kot ilustrator (med drugim je s svojimi podobami opremil Cankarjeva dela, kot sta Za narodov blagor in Ob zori) je kazal predvsem zavezanost še secesijski poti, za impresionizmom pa se je začel gnati zlasti po ogledu francoskih del na razstavi v Münchnu leta 1893.
Prva spoznavanja z impresionizmom
V njegovem zrelem obdobju je prišla v ospredje krajina, ki je med drugim nastajala v Stranski vasi in Kraljevcu ob Sotli, kjer sta si delala družbo z Rihardom Jakopičem. Vse bolj so ga zanimali učinki svetlobe, v njegova dela, ki jih je prvem obdobju izdeloval zlasti v tehniki akvarela, okoli leta 1900 tega zamenjal za olje, pa so dobivala vse značilnosti impresionizma. V tem obdobju, torej v prvem desetletju 20. stoletja, razbiramo v Jamovih delih tehnični impresionizem z lirično vsebino.
Matija Jama: Krajina ob Amperi, 1903Razvoj krajine skozi opus
Krajina je ostala njegov osrednji motiv skozi vse življenje; v prvem desetletju jo je oživljal v bolj čisti barvni lestvici, ki jo najdemo na slikah Most čez Dobro (1907) in Hiše ob snegu (1910–1911), v naslednjih dveh oziroma treh desetletjih je zaznati neko secesijsko občutenost, kot na primer v ciklih Vrbe in Breze, v zadnjem desetletju življenja pa so postale njegove krajine slikovitejših potez, a hkrati bolj pretehtano zajete.
Poleg neutrudnega slikanja v naravi pa je Jama vseskozi privlačila tudi figuralika, katere vrhunec spremljamo v ciklu Rajanje, na Avtoportretih in Kopalcih. Njegov opus obsega tudi mestne vedute in portrete, kot je značilno za impresionizem, pa je tudi Jama iste motive upodobil v različnih atmosferah.
Impresionizem – edina možnost za razvoj
Do konca ustvarjanja je verjel, da je impresionizem nujna stopnja v razvoju slikarstva, a hkrati tako kot Jakopič na koncu tudi sam menil, da ne more biti sam sebi namen. "Možnost razvojne linije vidim samo v impresionizmu. Kar je impresionizem odkril glede svetlobe in barve, bo podlaga vsemu bodočemu slikarstvu, možne pa so s tega izhodišča še kdo ve kakšne razvojne faze."
M. K.
Vse slike so del stalne zbirke Narodne galerije:
Matija Jama: Vrbe, 1909 
Matija Jama: Most čez Dobro, 1907
Matija Jama: Kolo, okoli 1935 
Matija Jama: Motiv iz Holandije
Komentarji