Impresionisti
 

Matej Sternen (1870–1949)

Matej Sternen/Vir: NUKMatej Sternen/Vir: NUK
Matej Sternen je med četverico impresionistov gotovo najbolj samosvoj umetnik. Med drugim sodi tudi med prve slovenske grafike in velja za osrednjega slovenskega restavratorja tistega časa.


Matej Sternen se je rodil 20. septembra leta 1870 v Verdu. Obiskoval je meščansko šolo v Krškem, kjer je že imel stike s podeželskimi slikarsko-obrtniškimi delavnicami. Med letoma 1888 in 1891 je obiskoval Državno obrtno šolo v Gradcu, kjer je spoznal Ivana Groharja in Jožefa Plečnika. Nato pa se je leta 1892 na Dunaju vpisal na Umetnoobrtno šolo in pozneje na tamkajšnjo umetnostno akademijo.

Med študijem je služil denar z risanjem, portretiranjem in kopiranjem, leta 1898 pa se je v delavnici Alojzija Šubica na Skaručni seznanil tudi z restavriranjem. Kot pri drugih slovenskih impresionistih je tudi na Sternenovi umetniški poti ena izmed postaj Ažbetova šola v Münchnu, kjer je poleg Groharja srečal še Riharda Jakopiča in Matijo Jamo. Umetniki so leta 1904 ustanovili umetniško društvo Sava in svoje impresionistično delo predstavil Dunaju.

V Münchnu je Sternen ostal vse do Ažbetove smrti leta 1905 in bil predviden tudi za njegovega naslednika. Dve leti pozneje se je poročil s slikarko Rozo Klein, s katero sta se prav tako spoznala v Münchnu.

Poleti v Ljubljani, pozimi v Münchnu 
Med letoma 1906 in 1908 je v družbi preostalih impresionistov slikal v okolici Škofje Loke in v Ljubljani vodil zasebno slikarsko šolo, pozimi pa se je vse do leta 1914 vračal v München. Med letoma 1908 in 1909 ga je študij popeljal  v Italijo, kjer je potoval do Firenc, in Pariz, pozneje pa je živel še v Devinu ter leta 1913 potoval po Koroškem in Štajerskem.
Matej Sternen: Rdeči parazolMatej Sternen: Rdeči parazol
Po prvi svetovni vojni, kjer je na fronti in v zaledju delal kot fotograf, risar in restavrator, se je ustalil v Ljubljani, kjer si je na Mirju zgradil hišo z ateljejem. Od leta je poučeval na oddelku za arhitekturo tehniške fakultete v Ljubljani ter na šoli Pobuda. Poučeval pa je tudi v svoje ateljeju, kjer sta se med drugim kalila Jelica Žuža in France Godec.

Steletova restavratorska dejavnost 
Vseskozi se je ukvarjal tudi z restavratorstvom in nekdanji sijaj povrnil kakim stotim spomenikom in umetninam, ki so mu jih zaupali tako javni kot zasebni naročniki. Bil je prijatelj z znanim slovenskim umetnostnim zgodovinarjem in konservatorjem Francetom Steletom, ki ga je spoznal, ko je delal za dunajsko Centralno komisijo za varstvo spomenikov. Sternen je deloval tudi na Spomeniškem uradu oziroma Zavodu za spomeniško varstvo, restavriral pa še za Narodno galerijo v Ljubljani.

Kot vodilni slovenski restavrator tistega časa je restavriral številne pomembne spomenike zgodovine slovenske umetnosti – srednjeveške freske na Muljavi, Kamnem vrhu pri Ambrusu, Turnišče, sv. Primožem nad Kamnikom, Gostečah, dalje Laibov oltar, znameniti Celjski strop in številne druge spomenike.

Matej Sternen je v prvem desetletju 20. stoletja razstavljal skupaj z drugimi umetniki društva Sava. Po zmagoviti dunajski predstavitvi leta 1904 je leta 1906 sodeloval na postavitvi v Sofiji, leto pozneje v Trstu, 1908 v Varšavi in na Krakovu, leto pozneje pa še na 3. slovenski umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu.

Slovo od društva Sava, nadaljevanje svoje poti 
Sternen, ki ga je vseskozi bolj kot ljubljansko privlačilo münchensko okolje, saj je bilo bolj odprto do slikanja njemu ljubega akta, se je ob koncu prvega desetletja, s Savani in Jakopičem razšel, s tem pa se je počasi končevalo tisto obdobje Sternenove umetnosti, zaradi katerega ga umetnostna zgodovina brez dvomov uvršča med veliko četverico slovenskih impresionistov.

M. K.

Komentarji

Sprehod po razstavi slovenskih impresionistov


Pogled na
Ivan Grohar: Sejalec

Podoba podobe
Slovenski impresionisti

 

Izbiramo vam najljubšega impresionističnega oziroma postimpresionističnega slikarja. Na delu katerega od naštetih slikarjev se vam najbolj spočijejo oči?

Arhiv anket
 
© MMC RTV Slovenija | 1999 - 2021 | Vse pravice pridržane | Kontakti