VELIKO SOOČENJE VSEH KANDIDATOV ZA ŽUPANA MESTNE OBČINE LJUBLJANA
Voditelj Jože MOŽINA
V tokratnem sklopu volilnih oddaj, se je na TV Slovenija v živo soočilo 12 kandidatov, ki so na kratko povzeli svoje slogane:
Andrej BRUČAN, podpora volivcev in SDS, Nsi in SLS:«moje volilno geslo je, Ljubljana oživljena in ker sem kot zdravnik sposoben oživljanja mislim, da lahko oživim tudi Ljubljano kot njen župan. Kandidiram s podporo volivcev in treh strank.
Mihael JARC, podpora volivcev in Liste za čisto pitno vodo:«Za kandidaturo sem se odločil pozno, ko sem bral programe tekmecev in ugotovil, da meščanom lahko ponudim nekaj novega«
Jožef JARH, Stranka slovenskega naroda:« kandidiram zato, da bi bilo med Slovenci več razumevanja, spoštovanja in ljubezni. Župana izbiramo ne po stranki ampak po vsebini, zato je treba upoštevati premike v vsebini in mislim, da lahko Ljubljančanom ponudim izkušnje. Preprečevati nameravam upadanje slovenskih rojstev in poskrbeti zato, da bo Ljubljana postala prava prestolnica vseh Slovencev.«
Miha JAZBINŠEK, podpora volivcev in Stranke zelenih Slovenije:«moja slogana sta Ljubljančana za župana in Služiti meščanom in ne dnevni politiki strank. Sem profesioanalec kar se tiče mestne urbanistike, okolja in sem nekako soavtor tudi zakonodaje. Ne morem gledati, da se komunala ne ureja, da se ne gradijo neprofitna stanovanja, da se ne ureja promet in seveda moram poudariti zeleno doktrino, ki je doktrina bodočnosti.
Janez LESAR, Socialna in liberalna stranka, :«bil sem poznan po tem, da sem dal odstraniti obeležja z zvezdami okrog poti spominov in tovarištva in to bi storil še enkrat. V politiko sem se vrnil, ker se mi zdi, da je nova doba v Ljubljani zašla v stranpot, Ljubljana je prometno zapostavljena. Nastopam s programom, ki bo uvedel liberalizacijo v zdravstvo, poravnalne svete v pomoč sodstvu, gospodarske arbitraže v gospodarstvo in latinščino v zadnji letnik osemletke.«
Branko OMERZU, DeSUS:«odločitev, da kandidiram je bila v naši stranki soglasna. Ponujamo župana za vse generacije, boril pa se bom za čisto, zdravo in varno Ljubljano«
Evita LESKOVŠEK, Stranka ekoloških gibanj Slovenije:«že v tem mandatu sem svetnica Ljubljanskega mestnega sveta in želim nadaljevati mandat, zlasti na področju sociale in zdravstva. Nisem članica niti LDS katere sedež zasedam tokrat niti te stranke s podporo katere kandidiram danes.«
Viktorija POTOČNIK, LDS:«Zaupanje bom tako kot do sedaj s trdim delom uresničevala naprej, seveda v skladu s pristojnostmi. Ne bom dajala zgolj obljub, je pa v štirih letih mojega mandata postala Ljubljana mesto priložnosti.
Danica SIMŠIČ, ZLSD:«Moja kandidatura pomeni vstop v tekmo za sedež voditelja Ljubljane. Ljubljana je odprto mesto in mora postati mesto socialdemokratskih vrednot in mora biti odprta ne le za meščane ampak za vse, ki vstopajo vanjo in mora povezati vse od Kopra do Maribora.«
Janez SODRŽNIK, Lista Ljubljana moje mesto: moja odločitev za kandidaturo prišla zaradi nestrinjanja z dosedanjo politiko. Ljubljana mora postati neko poslovno središče, ključni slogani; pošteno učinkovito in donosno. Za enak denar, kot ga sedaj porabi Ljubljana moramo narediti več, ker si Ljubljana zasluži več.«
Blaž SVETEK, Stranka Naprej Slovenija:«želim uvesti neposredno demokracijo in vsak občan mora imeti pravico izvedeti kako se porablja njihov denar. Proti meni so se obrnili rdeči in črni in kandidiram zato ker je to čast in moja pravica.«
Peter ZIDAR, Nacionalna stranka dela:«poznan sem bolj v strokovnih krogih, sem član edine realsocialistične stranke po Kreku in Kocbeku ne po Kardelju. Najel bom dvajset pravnikov, da bodo pomagali ljudem na sodiščih.«
PROMETNA UREDITEV LJUBLJANE
Promet, parkirišča, lisice, redarji, mestni promet…
Kje so prioritete za kandidate
Zidar:«vstop v avtobuse na vsa štiri vrata, v proračunu bi moralo biti narejeno tako da bi bilo brezplačno.«
Svetek: »ulice je treba speljat v enosmerne in omogočiti levo in desno parkiranje.«
Sodržnik: »treba je skleniti mestni obroč in narediti zastonj progo v notranjem mestnem ringu, potem pa narediti še tri garažne hiše.«
Simšič:« dodatne parkirne hiše in prijaznejše cene ter kombinacija prevozov, tudi manjših avtobusov in kombinacijo s taksiji.«
Potočnik:« upoštevati je treba kombinacije vsega, pešce kolesarje in tiste v avtomobilih. Parkiranje ob vpadnicah in čez nekaj let tudi tramvaj.«
Leskovšek:« promet mora biti ljudem prijazen, turist v nedeljo ne sme dobiti lisic, najboljši sistem so dobre parkirne hiše ob vpadnicah in sistem javnega prevoza, center pa mora biti peš cona in treba je pospeševati kolesarstvo.«
Omerzu:« zgradil bi garažne hiše, stanovalcem pa dal kredite, da bi bile cene dostopne, uvesti je treba mestni ring in mini avtobuse, v ceno parkiranja pa bi morali biti vključeni tudi prevozi z avtobusom.«
Lesar:« prioriteta je mestni ring, garažne hiše in ureditev posameznih centrov, velike konglomeracije pa se morajo seliti iz mesta.«
Jazbinšek:« osnova je ta, da so garaže tam kjer jih rabimo, za tekoč promet je treba znotraj mestnega obroča urediti striktno enosmerne poti in tudi za bodoči tramvaj je treba urediti rumene trakove.«
Jarh:« promet je ekološki problem in izguba časa, treba je vzgajati že v šolah in uvesti enosmerni promet.«
Jarc.« zaprl bom ožje mestno središče za cel mestni promet, to je zdaj nesprejemljivo in nevarno za meščane, nato pa naprej s parkirno hišo v grajskem hribu.«
Bručan:«Nemudoma bi ukinil lisice. Imel bi sicer pajke ampak res tam kjer je oviran promet, potem bi gradil parkirne hiše in uvedel peš cone, seveda je potrebna tudi notranja obvoznica in subvencioniranje mestnega prometa, da bi se ljudje vozili več z avtobusom«
Potočnikova je replicirala kot sedanja županja in rekla, da se vse zadeve že preučujejo in tudi urejajo z ustreznimi strokovnjaki in s študijami išče rešitve.
Sodržnik« enosmerne ulice niso rešitev, ker avtomobilov ne bo nič manj, treba je zagotoviti parkirine prostore in subvencionirat javni promet.«
Jazbišek:« študije ne bodo rešile Ljubljane, tramvajske so recimo neizvedljive v Ljubljani.«
Bručan:« prometa v Ljubljani ne moremo zgraditi z načrti, treba jih je realizirat.«
POLITIKA DO MLADIH
Ali je za mlade in njihove dejavnosti dovolj poskrbljeno
Leskovškova meni, da je prav problematika mladih izrecno poudarjena v njenem programu saj pravi, da se mladi srečujejo v lokalih in na ulici. Mesto mora zanje zagotoviti mrežo različnih ponudb, od športa do kulture kjer bodo mladi dobili priložnost za zdravo in ustvarjalno druženje.
Omerzu pravi, da so prostočasne dejavnosti mladih pomembne, tako za šolarje kot dijake in študente. Ljubljana ima dovolj prostorov samo najti jih je treba in tudi prostovoljcev za delo z mladimi je dovolj po njegovem.
Lesar pravi, da četrtni sveti že imajo dvorane in te morajo biti odprte za vse, tako za alternativno zdravljenje kot za druge aktivnosti, reševati moramo potrebe mladih in starih.
Jazbinšek je prepričan, da so v bivših krajevnih skupnostih že ustrezni prostori, tudi mesto ima v samem centru veliko prostorov, ki jih zdaj dajejo v najem, neizrabljen pa se mu zdi tudi kolizej, ki je kljub dvoranam zanemarjen in zapuščen.
Jarh pričakujem ustrezno šolsko reformo, kjer bodo postavljene vrednote od domovinske vzgoje do zdravega in športnega načina življenja. Prostori so v šolah, ki so popoldne zaprte.
Jarc pravi, da niso problem le prostori ampak pomanjkanje ljudi, ki bi se z mladimi ukvarjali. Mladi so prepuščeni ulici in njim se je treba več posvečati.
Bručan podpira ustanovitev mladinskih centrov po četrtih, podpreti je tudi projekte raznih nevladnih institucij in zgraditev mladinskega hotela.
Zidar meni, da je infrastruktura že tukaj , treba pa je najti ljudi, ki se bodo ukvarjali z mladimi. Šolam pa je treba vsem zagotoviti telovadnice in pa stadion.
Svetek meni, da ni problem v prostorih ampak v živi sili; mlade morajo usmerjati ljudje in se ukvarjati z njimi.
Sodržnik pravi, da je v Ljubljani organiziranih več kot 1.000 društev in organizacij in treba jim je le stati ob strani, jih financirati in bodo sami poskrbeli za svojo dejavnost.
Simšičeva meni, da je treba vsaki četrtni skupnosti zagotoviti prostor za prostočasne dejavnosti in sicer za vse, za vse mlade in stare od športa do kulture.
Potočnikova pravi, da mesto zdaj sofinancira 1.500 nevladnih organizacij in jim skuša pomagati , noben od otrok ne sme biti zaklenjen med štiri stene in prepuščen ulici. Treba je nadaljevati s centri v vsaki četrti.
Lesar je županjo vprašal kako to, da je treba šole varovati in zaklepati, da so varni pred razpečevalci droge.
Omerzu meni, da so četrtne skupnosti premalo razdrobljene in so prevelike , morajo imeti več posameznih igrišč, prostorov…
Janc je Simšičevo ki je tudi sedaj svetnica v mestnem svetu vprašal, zakaj je nasprotovala dodelitvi bornega milijona za društvo Skala, ki dela z mladimi.
Simšičeva je odgovorila, da bi storili veliko krivico če bi to dali le enemu, in pomagati je treba vsem in ga deliti pravično, Društvo Skala pa je po njenem mnenju izredno pomembna.
Potočnikova:« razpečevanje drog je velik problem ne le v Ljubljani, zato smo uvedli tudi varovanje v šolah, da bi bili tam res varni. Delamo pa tudi na vzgoji.«
Zidar je županjo vprašal, kako to da ima Ljubljana kar nekaj šol s po 1.500 šolarji, ki pa še vedno nimajo telovadnic.
Potočnik« nimamo nobenega šolskega tolarja, vendar se vsako leto zgradi kaj novega.«
LJUBLJANSKI ŠTADION
Zakaj se v Stožicah ne gradi
Potočnik.« rezultati naših nogometašev so nas presenetili in mesto Ljubljana je kupilo zemljišče in ustanovilo holding in naslednje leto se bodo dela začela.«
Simšič:« dve milijardi sta že namenjeni in stvar dveh let je , da se ta investicija izpelje ne more pa biti to na plečih Ljubljane ampak
Je to državni projekt.«
Sodržnik:« stadion bom zgradil v dveh letih in pol, zdajšnja organiziranost pa ni dobra, to ne sme biti le stvar Ljubljane, k projektu mora s polovico sredstev pristopiti tudi država.«
Svetek.«Ljubljana potrebuje nov stadion, ne sme se pa graditi na račun davkoplačevalcev ampak naj ga gradijo zasebna podjetja.
Zidar:« gre za deset odstotkov mestnega proračuna, imamo tudi gradbenike in projektante in ta objekt mora biti namenjen tudi drugim kot nogometašem recimo kulturi.«
Leskovšek:«Ljubljana potrebuje stadion, vendar so tudi drugje potrebe velike, skušati je treba poiskati vire za financiranje tudi drugje.
Omerzu:«sem za obnovo bežigrajskega lepotca dobiti moramo pa tudi sodoben štadion nisem pa za gradnjo tam kjer je zdaj, s projektom bom začel 11 novembra letos.«
Lesar:« ko smo odhajali smo pustili 30 milijonov mark in ta denar je že bil zagotovljen, pa so ga zapravili, Vika Potočnik je denar že zapravila.«
Jazbinšek:« novi štadion s kombinacijo družbenega in zasebnega kapitala.«
Jarh:«dobro bi bilo če bi šport podpirali že v šoli ne pa da se pogovarjamo le o štadionu, ne moremo pa dati enih športnih copat dobremu nogometašu v šoli. Ne pa da gradimo megalomansko.«
Jarc:« driblanje ne šteje nič, štejejo samo goli, dajmo prenoviti star štadion in Plečniku vrnimo sijaj, ne pa da gradimo v Stožicah.
Bručan:« sem navdušen pristaš štadiona, možnosti je več , in najti je treba najboljšo rešitev, graditi je treba takoj, ko zmagamo na volitvah. Današnji štadion se lahko obnovi v moderni štadion je pa treba pospešit denacionalizacijske postopke.«
CENE STANOVANJ, tako profitnih kot neprofitnih
Bručan meni, da so stanovanja predraga, ker ta posel obvladujejo osebni lobiji, ki držijo tudi cene, premalo je socialnih stanovanj, potrebno je sprostiti gradnjo vseh stanovanj
Jarc pravi, da so stanovanja predraga ravno zaradi zemljišč zaradi znanih špekulacij o katerih smo lahko tudi brali.
Jarh meni, da so stanovanja dobrina, ki mora pripadati vsakemu državljanu. Do stanovanjskih površin bi prišli s selitvijo umazane industrije. Nadstandardna stanovanja pa je treba obdavčit.
Jazbišek pravi, da je potrebno graditi iz mesta ven. Stanovanjski sklad ima mrtev kapital in ne gre v stanovanjsko politiko. Mesto Ljubljana ne more graditi le 140 stanovanj letno.
Lesar je mnenja, da je to projekt LDS-a, ki denar pošilja »pravim« ljudem.
Omerzu meni, da smo v mestu Ljubljana marsikaj zamudili. Kupiti bi morali kar nekaj zemljišč in jih komunalno urediti ter porabiti za gradnjo.
Leskovškova pravi, da je premalo socialnih stanovanj, za mlade družine, narediti je treba kratkoročne in dolgoročne načrte za rešitev tega problema.
Potočnikova se je strinjala, da je mesto Ljubljana zamudilo roke za odkupe zemljišč vendar se bo zdaj gradilo.
Simšičeva meni, da so problem v Ljubljani zemljišča, več kot polovica jih je zaradi denacionalizacije v zaostanku.
Sodržnik je prepričan, da mesto ni poklicano za to, da bi gradilo za trg ampak mora graditi za socialno ogrožene. Mesto mora v naslednjem mandatu zgraditi 2500 stanovanj in denar mora transparetno porabiti.
Svetek je mnenja, da so stanovanja predraga in da bodo še dražja kot so, lobiji navijajjo ceno in bo še slabše.
Zidar meni, da smo v tržnem gospodarstvu, mesto Ljubljana pa se z gradno 140 stanovanj blamira. Temu pa mora pomagati tudi država saj ima dovolj velik proračun.
Simšičeva je ob tem opozorrila, da je lahko vsem govoriti o goljufijah, če za kakšno konkretno veste jo prijavite, to je naša dolžnost.
Veliko govora je bilo tudi o nakupu banke SIB, kjer je poniknil velik denar mesta Ljubljane. Ob vroči debati je sedanja županja Vika Potočnik dejala:o vsem tem sem bila le obveščena, to podjetje je kupilo podjetje Energetika in ta denar se je vrtel nekje, da ne povem kje…
Vse to je sprožilo vročo debato ki jo lahko vidite v velikem soočenju vseh kandidatov za župane Ljubljane, na TV Slovenije.
Ob koncu pa smo kandidate za župana vprašali le še
KJE BI PRIVARČEVALI MESTNI DENAR IN KAM BI DALI VEČ DENARJA MESTA LJUBLJANE
Bručan:«Zmanjšal bi postavko za delovanje mestne uprave in takse potrebne za delovanje v centru mesta.
Jarc:«Šparal bi na reprezentanci in pri tem, da se ne bi dogajale zadeve na urbanizmu kar se zdaj počne.«
Jarh:« povečal bi sredstva za delo z mladimi in bistveno več bi dal za reševanje pitne vode«.
Jazbinšek:« preselitev Robovega vodnjaka bi prihranila milijon evrov, več bi dal za sanacijo pitne vode in ureditev prometa.
Lesar bi ponudil pravi socialni liberalizem ne pa to kar daje LDS
Omerzu bi dal manj za reprezentanco, potovanja in delovanje mestnega sveta, več pa za javna dela in zaposlovanje.
Leskovškova bi dala več v programe za mlade in manj za administracijo.
Potočnikova bi zmanjšala sredstva za redarje, več investicij pa bi namenila za šolstvo in za ostarele in tudi za reševanje pitne vode.
Simšičeva bi varčevala pri denarju za mestno upravo, več pa bi dala za socialo od gradnje stanovanj do pitne vode in delovanje društev in organizacij.
Sodržnik:«manj za delo mestne uprave in uporabo službenih vozil, več za društva, prometne probleme in stanovanja.«
Svetek.«zmanjšal bi porabo za občino , uredil pa bi mestni promet.,«
Zidar:« predvsem za reprezentanco bi dal manj, dal bi ga za pravno pomoč občanom.«
R.G. | 
približno 1,6 milijona upravičencev lahko izbiralo predsednika/co republike ter župane v 61 občinah.
