Voditelj Slavko BOBOVNIK
V zadnjem velikem soočenju so se na TV Slovenija soočili predstavniki strank, ki imajo svoje liste v najmanj tretjini vseh slovenskih občin. V studiu so se tako soočili predstavniki vseh parlamentarnih strank, ki so govorili tudi o tem, zakaj je kandidatov za župane 714, kandidatov za svetnike pa 40 tisoč, največ doslej.
V Studiu TVS so bili :Sašo Peče SNS-kandidat za svetnika v Mariboru, Dr. Štefan Čelan LDS, Tone Kokalj Nsi-kandidat za župana Vodic, Valter Drozg DeSUS-kandidat za župana Maribora, Dominik S. Černjak SMS-kandidat za svetnika v občini Ljubljana, Boris Sovič ZLSD-kandidat za župana občine Maribor, Dr. Miroslav Luci SDS-kandidat za župana Ptuja, Franci Rokavec SLS-kandidat za župana Litije.
Kaj predstavniki strank in kandidati menijo o velikem številu nestrankarskih list
Sovič pravi, da imajo v Mariboru še več volilnih list, vendar se mu to ne zdi nič slabega. Gre za projektni način organiziranosti, kjer se volivci zberejo okrog enega projekta, vendar se mu zdi zelo pomembno, da se pri tem ne zanemari pomen strank. Predvsem v luči mednarodnih povezav, ki jih imajo politične stranke.
Luci pravi, da imajo na Ptuju le eno nestrankarsko listo. Razlog za precejšnje število kandidatov na nestrankarskih listah drugje, pa vidi v tem, da stranke ne poberejo vseh problemov in se ljudje sami organizirajo.
Rokavec je povedal, da v Litiji tega pojava nimajo, saj je le en nestrankarski kandidat. Dejansko pa gre za ustavno pravico občanov da se združujejo in kandirajo na listah in zato jim je treba to omogočiti. Na lokalnem nivoju je manj politike kot na državni ravni zato je po njegovem nepolitičnih in nestrankarskih list več.
Peče meni, da je v Mariboru nestrankarskih list veliko zatoj, ker v preteklem obdobju mestni svet ni dobro delal. Ljudje pač s tem kritizirajo politične stranke in vidijo priložnost za uresničitev svojih projektov.
Čelan ocenjuje, da gre za problem mlade demokracije in ljudje se nočejo identificirati, zato meni, da je to posledica minulih časov. Ljudje si ne želijo zamer in misli, da se bo z leti zadeva spremenila in ko pridemo v EU se bo to zmanjšalo.
Kokalju se zdi pozitivno, da je veliko kandidatov za volitve, sam bi se bolj bal apatije. Pozitivno se mu zdi, da je veliko kandidatov tudi zato, ker zdaj ne bodo igrala le imena ampak tudi programi, ki jih ta imena ponujajo.
Drozg meni, da je v mladi demokraciji treba omogočiti vsem , da sodelujejo v njeni izgradnji. Tudi starejši so se recimo organizirali v stranko kjer sodeluje tudi sam in najbrž prav zaradi tega, ker druge stranke na starejše pozabljajo.
Černjak pravi, da je zelo pozitivno, da obstaja veliko kandidatov in da je veliko tudi nestrankarskih kandidatov. Po njegovem je treba povedati svoje mnenje in ljudje se na lokalnih volitvah zavedajo moči da lahko volijo in da so izvoljeni in zato je to dobro za demokracijo v mladi državi.
So na listah strankarski oporečniki?
Luci meni, da je verjetno tudi to vzrok, da se odločajo za samostojne kandidature izven strank.
Sovič, zavrača očitke, da ZLSD sama skrbi za »obvodne nestrankarske liste«. Sam pa opaža da je bila razprava ob letošnjih volitvah tako rekoč brez predstavitve programov. Sam razen programa svoje stranke ni videl nobenega drugega programa.
Peče:« gospod Sovič pač ne ve da imajo tudi druge stranke programe in ne uporablja medijev in ne bere časopisov.«
Drozg pravi, da je v Mariboru kar nekaj obvodnih strank, normalno pa se mu zdi da se v teh listah pojavljajo ljudje, ki se niso strinjali s strankarsko politiko. Soviču pa odgovarja, da je imel predstavitev programa med prvimi in tam je v celoti predstavil vse kar se tiče volitev in dela v mestnem svetu.
Rokavec misli, da je problem v majhni možnosti preferenčnega glasu. Politične stranke preveč favorizirajo ene in iste ljudi na vodilna mesta in zato je škoda, da ni bil sprejet predlog SLS da bi bil prag preferenčnega glasu še bolj ugoden za volivce.
Černjak:« SMS ima program in ga lahko Soviču dam takoj po oddaji.«
Kaj si o strankarskih obljubah mislijo prebivalci Loga pod Mangartom?
Tam država ni storila takorekoč nič. Ložani ne vedo kaj se s sanacijo in denarjem zanjo sploh dogaja.
Čelan meni, da je to napaka, vendar tega primera ne pozna natančno. »Mislim, da je LDS v ta primer vložil veliko, da bi se ta primer omilil vendar je bilo najbrž to težko storiti.«
Kokalj:« vedno so se razvijali samo centri, oblast je vedno zanemarjala periferijo.«
Drozg:« žalostno je to, ne vem pa zakaj niso izkoristili vseh možnosti.«
Černjak:«vprašanje je glede prioritet vlade, ki se ukvarja z Natom in EU pozablja pa na regije zato zagovarjam regionalizem. Obljubljam pa da bo do nedelje kandidat SMS za to občino v Logu pod Mangartom.«
Sovič:«naravnih nesreč je veliko, zato je tudi teh zgodb veliko. Treba je znova preučiti sistem reševanja tovrstnih nesreč in ga urediti, da bodo zadeve stekle zadovoljivo.«
Luci:« gre za sramoto predvsem vlade in države. Občine so podhranjene z denarjem in zato bi morale dobivati več, da bi lahko reagirali na elementarne nesreče. Sprememba zakona o financiranju občin je nujna.«
Rokavec pravi, da je to žalostna zgodba. Spomni se kako je DZ potrdil interventni zakon o sanaciji posledic plazu v Logu, misli pa, da je zatajilo pristojno ministrstvo. »Vzrok pa je v napačnih prioritetah vlade, nikoli ne bi smeli varčevati pri financah ko govorimo o sanacijah naravnih nesreč. »
Peče:« kadar katastrofa preseže zmožnosti občine mora pomagati vlade. Izogibati se je treba Liberalne demokracije, ki so si jo ljudje izvolili in imajo kar pač imajo.«
Združevanje občin v pokrajine
Luci pravi, da so pri njih občine željne povezovanja, zakon ki uvedel pokrajino pa tiči v predalu. Zasnova pokrajine v spodnjem Podravju je narejena in upa, da bo eden od njihovih poslancev to zadevo peljal naprej.
Rokavec:« pri nas imamo situacijo ko govorimo, da se pokrajine mudijo potem pa o tem dve leti ni govora. »Mislim da se skušajo vsiliti politične pokrajine in zato se to ne sme peljati na silo.«
Peče pravi, da se je vlada odločila, da pokrajine niso prioriteta in LDS tega na pusti naprej.
Čelan, lokalna politika ne vidi resnega interesa v pokrajinah, prav tako se jih brani državna politika, ki bi morala deliti oblast. Potrebno bo še veliko napora tudi civilne iniciative, da se ustanovijo pokrajine.
Kokalj:« projekt pokrajin je preveč spolitizirana zadeva. Ni pa tudi tako enostaven kot si ga zamišljamo, saj tudi v Evropi izkušnje niso poenotene, te zadeve je potrebno reševati v soglasju z občinami.
Če so občine predlagale pokrajino pa se ta ni ustanovila potem greši država.«
Drozg meni da bi bilo smotrno imeti 12 regij, ki bi bile enake kot tiste ki se vodijo statistično. Ne sme pa priti do pretirane delitve.
Černjak:«lokalna samouprava se predvsem ukvarja predvsem s teritorijem in drobljenjem saj imamo danes neverjetnih 193 občin. Država mora spodbujati združevanje občin.«
Sovič pravi, da se skupnost občin trudi s pripravo podlag za pokrajine. Ne smemo pa se tega lotevati parcialno, potrebno pa je spremeniti ustavo in sprejeti ustrezne zakone.
Rokavec meni, da je odveč kriviti poslance, kriva je vlada. »Čeprav sem poslanec vladne stranke mislim, da je vlada naredila napako pri predlogu sprememb ustave, saj glede pokrajin ne upošteva volje ljudi.«
V naši oddaji pa si lahko ogledate tudi besedni dvoboj med Sovičem in Lucijem, ki sta si dokazovala »kdo je bil bolj utrujen« pri prizadevanjih za pokrajine.
Peče:«vlada noče imeti kvalitetnega in močnega partnerja, ki bo veliko večji kot 193 občin, zato noče pokrajin.«
Čelan:« cela država šteje pol toliko ljudi kot pokrajina v Nemčiji in zdi se mu iluzorno prodajat zgodbo o regionalizaciji in pokrajinah.«
Peče:«Čelan je povedal bistvo, LDS čaka s pokrajinami zato, ker bosta leta 2004 nastali samo dve pokrajini , sedež ene bo v Gradcu druga pa v Trstu, mi pa bomo ostali brez.«
Drozg, veliko je govora o skladnem regionalnem razvoju kar bi nam lahko dalo vedeti, da bi morale biti občine danes zelo izenačene, vendar ni tako. V Ljubljani je tako dohodninska osnova enkrat večja od Mariborske, ta pa je večja od drugih krajev.
Evropski denar, ki ga dobimo nepovratno pa ga vseeno nismo porabili vsega. Dobili smo okrog 100 milijard tolarjev in morali smo recimo vrniti 150 milijonov evrov za neuspelo gradnjo čistilnih naprav v Novi Gorici in še nekaj projektov je ostalo neizpolnjenih in seveda brez evropskega denarja.
Ali je občinska oblast sploh sposobna pripraviti ustrezne projekte za pridobitev evropskega denarja?
Drozg meni, da imamo veliko razvojnih agencij in žal premalo projektov, ki jih speljejo.
Černjak pravi, da ni dovolj sodelovanja med občinami in regijami. Prav zato je treba čimprej uvesti pokrajine da bodo prijavile ustrezne projekte ki bodo dobili evropski denar.
Sovič se strinja. »posamezne pokrajine v Evropi imajo sedeže v Bruslju, prav zato so tudi bolj močne. Pridobivanje evropskih sredstev je zahtevno in strokovno delo, ki si ga nekatere občine ne morejo privoščiti. »
Luci meni, da je izredno težko pripraviti projekte in priti do evropskega denarja, težava pa je tudi v lobiranju, ki pa bi ga morala prevzeti tudi država ne samo občine.
Rokavec meni, da je potrebno pripraviti realne projekte s katerimi je možno uspeti in pridobiti evropski denar. Pri tem pa morajo pomagati tudi ministrstva.
Peče meni, da Slovenija bo neto plačnica v EU in zato bomo zadeve plačevali ne pa dobivali denar. Problem je razdrobljenost občin, saj 193 občin ni sposobnih pridobivati denarja.
Čelan meni, da so razvojne agencije dovolj usposobljene. Slovenija je pri pridobivanju evropskih sredstev bolj uspešna kot nekatere evropske države, normalno pa je da jih od 100 prijavljenih idej le 98 uspe.
Kokalj meni, da informacijski kanali do občin ne delujejo. Pogoji za prijave so taki, da nekateri ne morejo kandidirati. V občini Vodice so tudi za narejen projekt izpeljave čistilne naprave hendikepirani saj je občina premajhna da bi sploh lahko kandidirala.
V oddaji lahko vidite kako je posočje »zgodba o uspehu glede pridobivanja in porabe evropskega denarja, predvsem za ekološke projekte.«
V oddaji pa lahko vidite tudi odgovore kandidatov na vprašanje:
Koliko so porabili kandidati za volilno kampanjo?, odgovori v oddaji TV Slovenija!
R.G. | 
približno 1,6 milijona upravičencev lahko izbiralo predsednika/co republike ter župane v 61 občinah.
