volitve / prva stran
 



 



 
Izraz župan je povezan s prastarim slovanskim nazivom za starešino oziroma za predstojnika župe.


 

O NEZDRUŽLJIVOSTI POSLANSKE IN ŽUPANSKE FUNKCIJE
Pri razpravi o združljivosti poslanske in županske funkcije na soočenju predstavnikov strank, ki bodo nastopile na lokalnih volitvah, sta nastala dva tabora. V prvem je Andrej Vizjak (SDS) zagovarjal, da sta funkciji župana in poslanca združljivi. Na drugi strani pa so temu oporekali Milka Novak (N.Si), Anton Skok (DeSUS) in Dorijan Maršič (LDS).

Več o ...
































 

REZULTAT VOLITEV ZA ŽUPANA V 2. KROGU

PROJEKCIJA VOLITEV ZA ŽUPANJO LJUBLJANE IN ŽUPANA MARIBORA.


ZAČEL SE JE 2. KROG VOLITEV ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE IN ŽA ŽUPANE

Odprlo se je 3.523 volišč, na katerih bo približno 1,6 milijona upravičencev lahko izbiralo predsednika/co republike ter župane v 61 občinah. 

 

 

 

SEZNAM VOLILNIH ODDAJ NA RTVO SLO.

SEZNAM ŽUPANOV, KI SO BILI IZBRANI V 1. KROGU TER TISTI, KI SO SE UVRSTILI V 2. KROG

REZULTAT ŽUPANSKIH VOLITEV PO 1. KROGU

Za ogled rokovnika lokalnih volitev klikni tukaj.

Za proporcionalni volilni sistem lokalnih volitev klikni tukaj.


POVZETEK SOOČENJA STRANKARSKIH KANDIDATOV, KI BODO NASTOPILI NA LOKALNIH VOLITVAH

Ko govorimo o slovenskih občinah govorimo o neverjetnem porastu števila le teh v desetletju naše samostojnosti. Število se je namreč tako rekoč zaradi različnih političnih apetitov in neupoštevanja zakonodaje iz leta v leto povečevalo in z letošnjim letom je številka pristala na 193-ih občinah v Sloveniji. Vprašanje strankarskim predstavnikom je zato bilo

ALI JE SPLOH ŠE MOGOČE GOVORITI O UČINKOVITEM SISTEMU DELOVANJA OBČIN, SO LAHKO TAKO RAZDROBLJENE OBČINE, KI PONEKOD NE DOSEGAJO NITI TISOČ PREBIALCEV SPLOH UČINKOVITE?

Skok-Desus, meni, da vse občine ne morejo biti uspešne.
Novak-NSi, pravi da prihaja prav iz majhne občine Moravče s 4.500 prebivalci. Prej je bila ta občina v sklopu večje in bolj razvite občine in ta napredek se pri njih ni poznal. Novakova meni da v majhni občini prebivalci, sodelujejo s prostovoljnim delom in zaradi večje pripadnosti prav zato lahko pripomorejo k uspešnosti občin.
Šrot-SLS, pravi, da je v celjski občini skoraj 50 tisoč prebivalcev. Od prvotne občine so se kasneje štiri celo odcepile in vendar vse z dobrim sodelovanjem uspevajo.
Vizjak-SDS, pravi da je v Brežicah 25 tisoč prebivalcev in njegova stranka si prizadeva predvsem za učinkovite občine, tudi na podeželju ki se mora enakovredno razvijati kot centri. Ravno krajani obrobnih občin so si želeli nove občine da bi dosegli uspešen razvoj.
Pečan-ZLSD, pravi, da vse občine ne morejo biti idealne, predvsem majhne občine se težko prebijajo, ker so preveč odvisne od pomoči države. Prag za ustanovitev občine mora biti 5000 prebivalcev.
Barovič-SNS si ne želi več občin. Omejiti občino samo po številu prebivalcev je po njegovem narobe, potrebno je zagotoviti učinkovito občino.
Maršič-LDS, pravi da so se vedno zavzemali za tako velike občine, da zadovoljujejo potrebe ljudi. Pravi da so za to, da se dosledno upoštevajo zakonski kriteriji.
Pučnik-SMS, meni, da mora dobra občina ustrezno poskrbeti za svoje občane in majhne občine tega ne morejo početi v zadostni meri. Ne zagovarjajo inflacije majhnih občin, ki so posledica državne nesposobnosti, da bi se decentralizirala.
Novak-Nsi »Kriterij 5.000 prebivalcev smo si izmislili Slovenci, drugje v Avstiji in Nemčiji jih je lahko še manj in tudi majhno število lahko nosi učinkovito občino.«
Pečan-ZLSD, »nisem proti majhnim občinam sem za srednje velike občine.«
Maršič-LDS, »tudi nizozemci skušajo znova združevati občine in kriterij o najmanj 5.000 prebivalcih je pravi.«
Barovič-SNS, »pojem velik je različen, vendar moramo upoštevati da živimo s Sloveniji.«
Pučnik-SMS »občine so drage in najbolj optimalne so srednje velike občine.«
Šrot-SLS  »primerjava z Avstrijo in Nemčijo ni ustrezna, saj je treba pogledati pristojnost občin, tu so najboljše srednje velike občine. Kriterij 5.000 prebivalcev je v redu, dovoljene naj bodo le redke izjeme.«
Novak-Nsi »ravno razcvet majhnih občin dokazuje da so lahko uspešne.«

ALI NAJ BO ŽUPAN POKLICNA FUNKCIJA

Pučnik-SMS meni, da je  vse skupaj posledica neuspele decentralizacije.
Maršič-LDS, pravi, da je vse odvisno od menedžmenta in sposobnosti občinske uprave.
Barovič-SNS pa je dejal, da bo imel poklicnega podžupana on pa bo  nepoklicni župan.
Pečan-ZLSD zagovarja stališče, da v občinah z razvejano dejavnostjo in ki izpolnjujejo zakonske naloge, bi moral biti župan poklicen, pri majhnih občinah, kjer so stroški administriranja veliki, pa  bi moral biti župan nepoklicen.
Vizjak-SDA »župani naj imajo možnost odločitve ali naj bodo poklicni ali ne. Župan mora delati timsko.«
Šrot-SLS »ni pomembno ali funkcijo opravlja poklicno ali nepoklicno predvsem jo mora opravljati predano.«
Novak-NSi »tudi zdaj sem poklicna županja, občani želijo, da ima župan čas zanje.«
Skok-DeSUS »bolje je, da se to delo opravlja profesionalno, seveda pa se mora posvetiti delu z občani ne pa da lovi plačo.«

V ODDAJI BOSTE VIDELI TUDI KAJ O OBČINAH IN NJIHOVI UČINKOVITOSTI MENIJO V NAJMANJŠI SLOVENSKI OBČINI – OSILNICI.

Predstavnike strank smo povprašali tudi glede zapleta ki se je godil v  Veliki Polani, kjer je državni zbor celo izglasoval, da mora župan Štefan Prša odstopiti, to se ni zgodilo. Občina pa ima še zdaj težave, saj občinski svetniki z njim še vedno ne sodelujejo.

KAJ MORA STORITI ŽUPAN ČE NE NAJDE SKUPNEGA JEZIKA Z OBČINSKIM SVETOM

Pečan-ZLSD, »najti je treba skupne točke, tu bi morali odstopiti vsi skupaj.« 
Šrot-SLS, »vsak bi moral stopiti pol koraka nazaj in najti dogovor. Če pa skupnega jezika ne bi našli potem bi moral odstopiti župan.«
Barovič-SNS, »v nobeni občini ni 100 odstotnega soglasja, in tu gre za politično igro.«
Skok-DeSUS »kadar v skupini ni enotnosti med skupino in vodjem mora vodja odstopiti.«
Vizjak-SDS »to je spolitiziran primer in namesto, da bi skrbeli za dobro občanov raje politizirajo o svoji funkciji.«
Novak-NSI »tako župan kot občinski svet sta voljena in zato so vsi skupaj odgovorni volilcem.«

O DECENTRALIZACIJI, VEČJI UVELJAVITVI REGIONALNIH INTERESOV NAPROTI CENTRU - LJUBLJANI

Vizjak-SDS, je tudi poslanec in tako bo lahko vplival tudi na naš odnos do naše občine in regije. Država je namreč do lokalne samouprave zelo mačehovska, saj z rebalansi jemlje prav regionalnim cestam, kmetijstvu… Denar je v centru, v Ljubljani, in denar nerada da, pravi Vizjak.
Šrot-SLS,  Celje je že zdaj na regionalnem nivoju združevalo 32 občin,  ki delujejo povezovalno in zastopajo svoje interese. Država naj v skladu z regionalnim razvojem vrne občinam tisto kar jim gre, ne pa da vleče denar v center.
Novak-Nsi »funkcija župana in poslanca se mi ne zdi združljiva. Država bi morala pogledati razmere na terenu in nato deliti sredstva.«
Skok-DeSUS »ta funkcija je dejansko nezdružljiva. Pridobivanje sredstev pa mora biti s  strani države še bolj razdelano. Na primer koprska regija je tista kokoška v zadnjem delu naše »kure« in nosi zlata jajca, ki pa potujejo v Ljubljano.«
Pučnik-SMS »želimo se povezovati z vsemi in potem smo vsi skupaj pripravljeni iti v Ljubljano in zahtevati tudi nekaj za regije oziroma za Maribor odkoder prihajam.«
Maršič-LDS, »bitka za projekte in programe je frontalna. Ne le prek poslancev ampak je odvisno od učinkovite uprave. Ko bodo meje evropske unije padle je treba izkoristiti tudi ta trenutek.«
Barovič, »v Trbovljah je bila na oblasti LDS in ZLSD in ko sem želel želel dobiti nekaj deset tisoč mark za bolnico so poslanci iz vladajočih strank in iz te regije glasovali proti, Jaz ker sem iz opozicije nisem mogel dobiti nič za svojo regijo.«
Maršič-LDS, »poslanci sicer morajo slediti viziji stranke, ne morejo pa z lastnimi regionalnimi interesi slediti parcialnim ciljem.«
Novak-NSi, »razpisi države so pogosto narejeni tako da se zdi, da so namenjeni prav za konkretne ljudi oziroma občine.«
Vizjak-SDS, »o združljivosti županov in poslancev imam drugo mnenje, prav ti dve funkciji se lahko dobro in učinkovito dopolnjujeta. Država pa mora voditi skladno politiko regionalnega razvoja.«
Šrot-SLS » veliko sredstev smo uspeli pridobiti iz evropskih skladov, medtem ko državna sredstva težko dobimo.«
Pučnik- SMS, meni, da bi država morala pustiti večjo samostojnost občinam in jim dati tudi več denarja. Občine prosijo za denar, ki jim v bistvu že pripada.
Pečanova-ZLSD meni, da mora občinska uprava imeti dovolj strokovnjakov, ki bodo sposobni dobivati projekte in potem denar na razpisih tako v Evropi in od države.
Maršič-LDS, pravi, da je prav kadrovski potencial problem majhnih občin in prav zaradi slabe strokovne podlage ne dobivajo dovolj denarja.

V ODDAJI LAHKO VIDITE KAJ SI SO NASTOPAJOČI MENILI O ZGODBI MESTNE OBČINE KOPER, KI JO JE USTAVNO SODIŠČE »RAZVELJAVILO« LJUDJE NA REFERENDUMU PA ZNOVA »POSTAVILI«

In še o večni »občinski« temi, LOKALNIH IN REGIONALNIH CESTAH

Šrot–SLS pravi, da imajo pri njih lokalne ceste urejene in da so bolje vzdrževane kot državne. Dejstvo pa je, da vseh cest enostavno ne morejo zgraditi naenkrat.
Vizjak-SDS je dejal, da je vlada kar dve milijardi odrezala za vzdrževanje cest pri rebalansu in meni, da neupravičeno. Ljudje ne vidijo kaj je lokalna in kaj državna cesta in zaradi tega pogosto obtožujejo napačnega.
Pečan-ZLSD je povedala, da imajo v Izoli samo eno državno cesto in  malo lokalnih cest, ki jih bodo vse asfaltirali. Država pri svojih programih gradnje avtocest pozablja na regionalne in lokalne ceste.
Maršič-LDS »sredstva so se žal pogosto delila po političnih barvah, SLS pa je bila odgovorna za prometni resor.«
Pučnik-SMS, »vsi si želimo dobrih cest, v Mariboru si želimo še boljših lokalnih cest. Več poudarka bi moralo biti na lokalnih cestah. Kadar govorimo o cestni politiki moramo poskrbeti da je čim manj politike pri strokovnih zadevah.«
Skok-DeSUS »imamo stare ceste, zgrajene pred 20, 30-imi leti in ne moremo biti zadovoljni s tempom gradnje ceste proti morju.«
Novak-Nsi, »mi si zelo želimo obvoznico, prav cesta skozi Moravče je z odprtjem nove avtoceste dobila veliko prometa čez občino zato želimo obvoznico. »
Vizjak-SDS »ne more član LDS, ki vlada že deset let, valiti krivde na druge. Čim manj politike mora biti v stroki.«
Šrot-SLS » očitek o politični priviligiranosti je nizek. Celje nima nobenih privilegijev pa sem član stranke ki ima prometno ministrstvo.« 

Ob koncu oddaje pa si lahko še pogledate, kaj so menili nastopajoči o županskih plačah, samo v oddaji LOKALNE VOLITVE na TV Slovenija.

R. G.


   © MMC RTV Slovenija | 1999 - 2021 | Vse pravice pridržane | Kontakti