V enem od prvih del volilne geografije je Siegfried analiziral volitve v zahodni Franciji ter kasneje še opravil študijo volitev v departmaju Ardéche za obdobje med letoma 1871 in 1940. Predvsem drugo delo je za tiste čase najbolje prikazovalo odnos med naravnim in kulturnim okoljem ter rezultatom volitev. Siegfried je uporabil naslednje kazalce:
q med naravnimi dejavniki - geološka sestava tal in nadmorska višina,
q med družbenimi dejavniki - industrijska ter kmetijska območja po stopnji intenzivnosti kot ekonomski kazalci, gostota poselitve ter velikost kmetij kot socialna kazalca.
Končni izdelek vseh teh slojev in rezultatov volitev je bila karta, ki je prikazovala območja, kjer sta prevladovala levica in desnica, ter območja, kjer so se prepletali vplivi obeh političnih opcij.
V novejšem času se proučevalci geografije volitev ukvarjajo predvsem z raziskavami na področju vzorcev glasovanja po končanih volitvah ter njihovo prezentacijo na osnovi kart, ki so v veliki meri nadomestile statistiko pri predstavitvah. Statistični podatki se prikazujejo na kartah zaradi lažjega razumevanja le-teh.
Da bi bolje razumeli geografijo volitev, se moramo poglobiti v samo strukturo strankarskega dogajanja in poznati zgodovino nastanka strank na določenem območju državne strukture oziroma kulturnem okolju. Današnje stranke so nastale kot posledica konfliktov v preteklosti.
Eden od vodilnih raziskovalcev zgodovine strankarskega procesa je Stein Rokkan.
Trdi, da je »množica strankarskih političnih opcij, ki je na voljo volivcem, lahko razumljena skozi evolucijski razvoj političnih strank v posamezni državi«. Kot je bilo že omenjeno, je posledica konflikta v preteklosti današnja različna struktura političnega življenja po državah.
Konflikti potekajo na dveh oseh, ena je funkcionalna, druga pa središčno-periferna os. Po Rokkanu imamo na podlagi tega štiri pole konfliktov:
Slika: Dimenzije konflikta