volitve / prva stran
 



 



 
O načrtnem nastanku zakonodaje o lokalni samoupravi, lahko govorimo s potrditvijo Provizoričnega zakona o občinah, 17. marca, 1849.


 

O NEZDRUŽLJIVOSTI POSLANSKE IN ŽUPANSKE FUNKCIJE
Pri razpravi o združljivosti poslanske in županske funkcije na soočenju predstavnikov strank, ki bodo nastopile na lokalnih volitvah, sta nastala dva tabora. V prvem je Andrej Vizjak (SDS) zagovarjal, da sta funkciji župana in poslanca združljivi. Na drugi strani pa so temu oporekali Milka Novak (N.Si), Anton Skok (DeSUS) in Dorijan Maršič (LDS).

Več o ...
































 

REZULTAT VOLITEV ZA ŽUPANA V 2. KROGU

PROJEKCIJA VOLITEV ZA ŽUPANJO LJUBLJANE IN ŽUPANA MARIBORA.


ZAČEL SE JE 2. KROG VOLITEV ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE IN ŽA ŽUPANE

Odprlo se je 3.523 volišč, na katerih bo približno 1,6 milijona upravičencev lahko izbiralo predsednika/co republike ter župane v 61 občinah. 

 

 

 

SEZNAM VOLILNIH ODDAJ NA RTVO SLO.

SEZNAM ŽUPANOV, KI SO BILI IZBRANI V 1. KROGU TER TISTI, KI SO SE UVRSTILI V 2. KROG

REZULTAT ŽUPANSKIH VOLITEV PO 1. KROGU

Za ogled rokovnika lokalnih volitev klikni tukaj.

Za proporcionalni volilni sistem lokalnih volitev klikni tukaj.


GEOGRAFIJA VOLITEV

V enem od prvih del volilne geografije je Siegfried analiziral volitve v zahodni Franciji ter kasneje še opravil študijo volitev v departmaju Ardéche za obdobje med letoma 1871 in 1940. Predvsem drugo delo je za tiste čase najbolje prikazovalo odnos med naravnim in kulturnim okoljem ter rezultatom volitev. Siegfried je uporabil naslednje kazalce:

q      med naravnimi dejavniki - geološka sestava tal in nadmorska višina,

q      med družbenimi dejavniki - industrijska ter kmetijska območja po stopnji intenzivnosti kot ekonomski kazalci, gostota poselitve ter velikost kmetij kot socialna kazalca.

Končni izdelek vseh teh slojev in rezultatov volitev je bila karta, ki je prikazovala območja, kjer sta prevladovala levica in desnica, ter območja, kjer so se prepletali vplivi obeh političnih opcij.

V novejšem času se proučevalci geografije volitev ukvarjajo predvsem z raziskavami na področju vzorcev glasovanja po končanih volitvah ter njihovo prezentacijo na osnovi kart, ki so v veliki meri nadomestile statistiko pri predstavitvah. Statistični podatki se prikazujejo na kartah zaradi lažjega razumevanja le-teh.

Da bi bolje razumeli geografijo volitev, se moramo poglobiti v samo strukturo strankarskega dogajanja in poznati zgodovino nastanka strank na določenem območju državne strukture oziroma kulturnem okolju. Današnje stranke so nastale kot posledica konfliktov v preteklosti.

Eden od vodilnih raziskovalcev zgodovine strankarskega procesa je Stein Rokkan.

Trdi, da je »množica strankarskih političnih opcij, ki je na voljo volivcem, lahko razumljena skozi evolucijski razvoj političnih strank v posamezni državi«. Kot je bilo že omenjeno, je posledica konflikta v preteklosti današnja različna struktura političnega življenja po državah.

Konflikti potekajo na dveh oseh, ena je funkcionalna, druga pa središčno-periferna os. Po Rokkanu imamo na podlagi tega štiri pole konfliktov:

Slika: Dimenzije konflikta


q       Nacionalni konflikt med elito o tem, kakšni so nacionalni cilji in ideali ter kakšno državo naj zgradimo; (n)

q       Pragmatični konflikt, ki temelji na pragmatičnem odnosu med specifičnimi ekonomskimi interesi; (p)

q       Lokalni konflikt med dominantno kulturo nacionalne elite ter med lokalno in regionalno opozicijo, ki se upira vključevanju; (l)

q       Konflikt na ideološki osnovi (na primer med cerkvijo in komunizmom). (i)

Prva dva pola sta nastala kot produkta industrijske revolucije, zadnja dva sta produkta nacionalnih revolucij (TAYLOR P.J. and JOHNSTON R.J.;1979.).

Na strankarsko dogajanje je vplivalo tudi stanje, ki je nastalo pri določenih spremembah.

Širjenje volilne pravice je na primer privedlo do nastanka novih strank, novih političnih razmer (nastanek nove države ...). Zanimiva izjema v preteklosti je bila, ko so uvedli volilno pravico za ženske, vendar zaradi tega ni nastala kakšna posebna politična stranka, ki bi zastopala interese žensk.

Prav tako je zanimiva situacija v Sloveniji, ko je nastala Demokratična stranka upokojencev (DeSUS), ki naj bi zastopala interese določene socialne strukture. Pred volitvami v DZ 2000 pa je poleg DeSUS-a nastala politična stranka, ki je njeno popolno nasprotje, to je stranka mladih (Stranka Mladih Slovenije – SMS).

S pomočjo volilnega vzorca lahko predstavimo evolucijo političnega življenja v prostoru in času. Pri statistični obdelavi si pomagamo z varianco, korelacijo in standardno deviacijo. Poleg tega pa potrebujemo še socialno bazo, s pomočjo katere lahko opredelimo značilnosti posameznega volilnega okraja.

Aleš Veršič

Vir in literatura:

 1.  TAYLOR, P.J., FLINT, C., 1998. Political geography : world  economy, nation state and locality (4th ed.), Harlow, Prentice Hall, 412 str.

2.  TAYLOR, P.J., JOHNSTON, R.J., 1979. Geography of elections. Harmondsworth, Penguin Books, 528 str.


   © MMC RTV Slovenija | 1999 - 2021 | Vse pravice pridržane | Kontakti