MISIJONI

26. oktober 2007

Misijonarjenje mi daje možnost, da pomagam ljudem v stiski...malim, velikim, zapuščenim, pozabljenim...takim, ki v življenju nimajo enakih možnosti, kot jih imam sama.


Poleg tega mi daje misijonarjenje možnost oznanjanja Jezusa, Božje ljubezni in prinašanje Njegovega sporočila svetu...pa še veliko več - od navezovanja prijateljskih stikov, prinašanja veselja, življenjskega elana, mladosti...



KŠC SINAJ IN MISIJONI

 

 

Sama sem se udeležila "pouličnega" misijonarjenja po večjih evropskih mestih, kjer smo zbirali denar za misijone s prepevanjem na ulicah...


Ni bilo potrebno veliko, da se je na obrazu obupanega popotnika narisal nasmeh, da se je ob nas ustavil razigran otrok...tudi ni manjkalo velikodušnih mimoidočih, ki so z majhnimi darovi in z veseljem priskočili na pomoč...Tako smo zbrali kar nekaj denarja za pomoč potrebnim, nabrali pa smo si veliko moči in energije, predvsem pa prepričanje, da je z malimi koraki mogoče prav vse...nenazadnje tudi spremeniti svet...na bolje;-).

Nina (Misijonska skupina Pridi)

 

 

VIDEO IZBOR: MISIJONSKA VAS

 

 

VIDEO IZBOR: MISIJONSKA SKUPINA PRIDI

 

 

 

Foto: Misijonska skupina pridi

 

 

DRUŠTVO MLADIH VOZEL V MESTU OTROK

 

 

Misijonarji – božji norčki. Nekje sem zasledil ta »rek«. In drži. Pogumno in plemenito delovanje  v razmerah, ki si jih niti ne znamo predstavljati. Za ljudi, med katerimi delujejo, so bližnjica na poteh njihovega življenja. Bližnjica za boljši jutri in zveličanje.

Alen Prelesnik (Mladinska skupina Ribnica)

 

 

VIDEO IZBOR: SKUPINA SLED

 

 

Na mladinskem srečanju, ki je potekalo 26. oktobra, smo se pogovarjali o misijonih. Medtem, ko smo prosili za uspeh misijonov povsod po svetu, smo spoznali, da se pravzaprav misijon začne že v vsakem izmed nas. Vsakdo se mora najprej ozreti vase in ugotoviti, kako globoka je namreč njegova vera. Če vera nima dovolj dobrih temeljev, potem ne more noben misijon tega spremeniti, ampak le vsak sam. Začeti je potrebno »doma«. Ob takšnem razmišljanju smo si tudi ogledali kratek film o misijonarju Upanje v očeh. Videli smo, kako ljudje v Afriki  ne hrepenijo po materialnih dobrinah, temveč jim največ pomeni to, da imajo drug drugega. O misijonih smo razmišljali tudi ob sliki Matere Terezije. Mati Terezija ni nikoli nikomur odrekla pomoči, saj nihče ne potrebuje našega pomilovanja, ampak pomoč in ljubezen, torej konkretna dejanja. Po zahvalah in prošnjah Bogu za vse, kar imamo in kar lahko dobrega storimo, pa smo se še nekaj časa družili ob družabnih igrah.

Dejan Zidar (Mladinska skupina Veliki Gaber)

 

 

Foto: Mladi iz skupine Indija 2007

 

 

PROSTOVOLJNO DELO V MEGHALAYI (INDIJA)

 

 

Svet daleč stran od nas, drugačen način življenja, drugačna kultura. Tam kjer so delujoči misijonarji je čisto drugače kot pri nas. Takšna je bila moja slika o misijonarjenju v otroštvu. Misijonar je tisti, ki uči v šoli, obhaja obrede in se prilagaja preprostim ljudem v revnih predelih sveta. Pa spoznavam, da temu ni tako. Da je misijonar lahko vsakdo izmed nas. Je lahko vsak, ki si svojo vero upa izražati in deliti v tem našem revnem svetu. Mnoga naša mesta postanejo kraji pouličnih misijonov, kjer predvsem mladi svoje zaupanje in verovanje javno izrazijo in delijo mimoidočim.


Tudi sama sem lahko del tega, pa mi ni treba odpotovati na drug kontinent; moram se le ozreti okoli sebe in si upati.

Katja (KŠC Sinaj)

 

 

MISIJONI IN MISIJONSKA SKUPINA PRIDI


 

Foto: mladi iz skupine Indija 2007

 

 

Svojo misijonarsko službo vršim v izredno težavnih okoliščinah že 16. leto. Največja težava na tem področju je neredna oskrba z Resnico in pogosta odrezanost prebivalstva od zdrave pameti. Delam na področju šolstva, in sicer sem dal skozi že osnovno in srednjo šolo, sedaj pa misijonarim po fakulteti. Veseli pa me, da nas ni malo, ki svoje poslanstvo na tak ali drugačen način vršimo v tej državi, ki je v marsičem še zelo zaostala. Kljub temu jo imam zelo rad – Slovenijo namreč.

Nejc Ilc (Mladinska skupina Ribnica)

 

 

<<< nazaj