Misijoni in misijonska skupina Pridi

 

Kaj mi pomeni misijon? Vsak lahko pomaga sočloveku, če zmore. Sploh ni toliko pomembno, ali si to želi. Marsikdo to opravlja pomoč kot svoj poklic, za katerega je plačan... Je to že misijon?

Če želiš rešiti ljudi lakote, revščine ali nevednosti, če želiš rešiti svet, je lahko sleherno še tako dobro delo še vedno le socialno delo, če ne boš ob tem delil z njimi veselja in zavesti, da Jezus živi in jih ima rad.

Oboje je lahko presneto težko in naporno delo. Zahteva veliko žrtev in potrpljenja, dela na sebi... A črpanje moči in iskanja svojega poslanstva, ki je dano od Boga je tisto, kar breme olajša...

Nisem (še) mater Terezija in moja pot misijona se šele začenja z majhnimi koraki. Morda še ne rešujem ljudi pred smrtjo ali jim gradim cerkva, lahko pa svojo majhno vero oznanjam  tako, da pojem  na ulici o Njemu, ki je dober...  Lahko bi rekla, da sem morda pred leti na ulici samo pela... Danes je to nekaj drugega... To, da sem na ulici, je misijon... tudi ko mi po parih dneh zmanjka glasu;) 
Polonca

 

 

Foto: Misijonska skupina pridi

 

 

Ena izmed mojih najboljših odločitev zadnjih let je bila, ko sem končno sprejela Vesnino povabilo in se pridružila misijonski skupini PRIDI! Druženje z norimi ljudmi, smeh, petje, "miganje", duhovne misli, maše, nasmeški za obrazih tujcev, ki smo jim polepšali dan in neka nova izkušnja so sami bonusi, ki jih sem jih dobila med temi mladimi. Misijonarjenje na ulici je nekaj posebnega že zaradi vseh teh občutkov, ki jih imaš, ko se postaviš na ulico in začneš peti. Začetka zadrega se prepleta s prvim navdušenjem, ko se ustavi prvi otrok in mu kmalu sledi cela množica ljudi. Mnogi so tudi radovedni, ne zmanjka pa tudi nesramnih ljudi ter kakšen zaničljiv obraz, ki pa se hitro pozabi, ko pogledamo tiste, ki nas opazujejo od daleč in nas tiho spremljajo, kljub temu, da si ne upajo bližje.

Posebna izkušnja pa je bil tudi misijon v Albaniji, kamor smo se letos odpravili. Največje spoznanje, ki sem ga pridobila na tej poti je bilo to, da ni nujno, da vsak misijon pomeni to, da si nekje par tednov brez strehe nad glavo, hrane in tople vode. Misijonarjenje je lahko tudi to, da nekaj časa preživiš v povsem novi kulturi in da ne misliš ves čas samo nase in na svoje potrebe in želje. Misijonarjenje je to, da vzdržiš v majhni skupinici, kjer si gredo na koncu že vsi na živce in misijonarjenje je to, da z odprtimi rokami in nasmehom na obrazu sprejmeš tiste, za katere se ostali ne zmenijo.

Na koncu pa bi rada dodala le še misel, ki me spremlja že ves čas mojega delovanja pri prostovoljnem delu. To misel sem dobila kot popotnico od starejše članice skupine, preden sem se prvič odpravila na Dunaj. "Mir se začne z nasmehom." (Mati Terezija)

Simona

 

 

No misjon mi pomeni, eno razdajanje samega sebe, pa čeprav v vsem tem dajanju, največ daš sam sebi s tem ko pomagaš, oz. drugi dajo tebi več daš ti.
Petra

 

Misijon mi pomeni razdajati sebe drugim ljudem - tistim, ki potrebujejo pomoč. Pravi misijonar mora pozabiti nase in na svoje potrebe, saj ponavadi odide v tujino, stran od svojih svojcev in prijateljev, kjer pomaga popolnim tujcem. Oditi v misijone je odločitev za drugačen način življenja, kakršnega ne morejo živeti vsi.

Sama imam le izkušnjo misijonarjenja na ulici, kjer smo z misijonsko skupino Pridi! zbirali denar s petjem in nagovarjanjem ljudi sredi Dunaja. Zanimivo mi je bilo opazovati odziv mimoidočih: nekateri so se ustavili, prisluhnili pesmi in nas še kaj povprašali ter nato odšli z nasmehom na obrazu, drugi so hodili mimo nas, kakor da smo nevidni. Dober občutek je, ko vidiš, da si nekomu polepšal dan; tako malo je potrebno. In hkrati mislim, da so imeli dober občutek tudi tisti, ki so se ustavili in nam prispevali nekaj drobiža: mogoče je bil en kovanec kot kapljica v morje, vendar je pomagal sočloveku.
Katja

 

 

Misijon mi pomeni oznanjevanje, pa tudi izkazovanje vere s petjem na ulicah. S tem, ko si tam na ulici in poješ, kažeš, igraš,... marsikomu polepšaš dan, ga nagovoriš... Najlepše pa je videti otroke in njihove starše, ko dobijo balon, ali pa ko nas gledajo kako kažemo. Nevem, preprosto čudovito je!    
Kristina

 

 

Za mene so misijonski dnevi nekaj najlepšega v življenju... Z mano so prijatelji, s katerimi skupaj ustvarjamo te dneve, se veselimo, igramo, pojemo, rastemo osebno in duhovno, dobro jemo (včasih, odvisno od tega, kdo je odgovoren za kuhanje ) ... Misijonarjenje na ulici je zakon. Čustva se menjajo kar eno za drugim: strah, sram, ponos, veselje, žalost, jeza... Moraš poskusit! Če si upaš seveda!

Vesna

 

Nedolgo nazaj sem na radiu poslušala  oglas za pomoč otrokom v neki afriški državi. »Samo 15 evrov na mesec. To ni veliko. Naredite nekaj dobrega za otroke.« Se res da samo z denarjem narediti kaj dobrega? Moraš res pustiti vse in oditi na drugi konec sveta, da si lahko misijonar?
Mar ni misijonarjenje tudi kadar se ob večerih v (državnem) študentskem domu razvije debatav smislu: Ali res verjameš v Boga? Zanimivo soočenje, ki prinese še bolj zanimiv rezultat. Biti misijonar pomeni tudi pripraviti majhna presenečenja na predvečer sv. Miklavža za vse sostanovalce v študentskem domu. Naslednji dan izveš, da marsikdo sv. Miklavža sploh ne pozna.

Misijonarjenje je sestavljeno iz majhnih, drobnih stvari, ki pustijo nepozaben pečat!
Ajda