V Sloveniji so javne službe za ravnanje z odpadki v letu 2014 zbrale 126.600 ton odpadne embalaže iz katere lahko z recikliranjem nastanejo različni novi materiali in izdelki.
Projekt reciklaže plastenke za plastenko pa je začetek slovenskega krožnega gospodarjenja in prva snovna zanka v naši državi.
Za izdelavo nove plastenke porabimo približno četrt litra nafte.
Ogljični odtis je kazalnik, ki se uporablja za ponazoritev količine emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov, ki jih posredno ali neposredno povzroči posameznik, organizacija, izdelek, storitev ali druga aktivnost v določenem časovnem obdobju. Različne izvedenke izračuna ogljičnega odtisa in identifikacija ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov so ključnega pomena za določanje odgovornosti posameznikov in organizacij ter za označevanje in izvajanje vseh vrst podnebnih ukrepov. Povprečni ogljični odtis evropskega državljana je več kot 10 ton, kar pomeni, da vsak od nas za pet krat preobremeni obnovitveno sposobnost planeta Zemlje.
Na podlagi strokovnega energetskega upravljanja z objekti je mogoče privarčevati okrog 30 % energije. Kranjski Olimpijski bazen je tudi s pomočjo švicarske donacije v okviru trajnostnega razvoja Alpskega sveta in dobrega energetskega upravljanja v zadnjih letih privarčeval precej denarja pri energiji in vodi. Tudi osnovna šola Besnica, je dober primer kako lahko s pravilno izbiro energenta in postopno energetsko sanacijo poskrbimo , da bo mlada generacija živela in ustvarjala v prijetnem okolju.
V svetovnem merilu vsako leto odvržemo 25 milijard tetrapakov sokov in mleka, iz katerih lahko nastane nova surovina. Kar 74% tetrapaka predstavlja celuloza , ki jo je mogoče predelati v recikliran higienski papir in papirnate brisače. Leta 2010 je bila v Sloveniji ustanovljena Eko iniciativa, v katero so vključena podjetja in javne ustanove, vrtci in šole, ki so z uporabo recikliranega higienskega papirja prispevali k temu, da je bilo posekano 46 tisoč m3 manj lesa, 3500m3 manj odloženih odpadkov in tudi emisije toplogrednih plinov so bile v Sloveniji tako nižke za 1314 ton.
V Sloveniji vsak prebivalec na leto ustvari 100 kg odpadne embalaže. Če jo pravilno ločimo, lahko iz zavrženih plastenk in vrečk naredijo novo surovino. Vendar v centrih za ločevanje in predelavo odpadne embalaže opozarjajo, da se v rumenih zabojnikih pogosto znajdejo odpadki, ki jih ne morejo v celoti pripraviti za reciklažo. Plastenke, konzerve so še polne vsebine, med embalažo je polno drugih odpadkov. Zato tudi do 7o % embalaže ni mogoče predelati v novo surovino. Če plastične vrečke ne recikliramo, razpade šele čez 100 let.
Stavbe so največji potrošniki energije. Kako lahko z izolacijo in izbiro pravega energenta prihranimo. Kateri vire energije danes priporočajo strokovnjaki. Kakšne so izkušnje pri iskanju dobrih energetskih rešitev v stari obnovljeni enostanovanjski hiši, kako varčne so lesene pasivne hiše iz slovenskega lesa, kaj storiti v večstanovanjskem bloku s slabo izolacijo.
V oceanih vsako leto ostane 600 tisoč ton odpadnih ribiških mrež iz katerih z reciklažo nastane nova surovina, osnova za recikliran tekstil. Odpadne ribiške mreže, ki ostanejo v morju so nevarne tudi za rib, delfine in želve, ki se vanje zapletejo..V Sloveniji vsako leto predelamo 7 do 8 tisoč ton odpadnih ribiških mrež , ki pridejo iz vsega sveta. Na ta način pridobimo novo surovino aquafil za izdelavo preprog, kopalk in nogavic in prihranimo polovico energije, ter v okolje izpustimo za 5o odstotkov manj toplogrednih plinov.
V gospodinjstvih in restavracijah vsak dan nastaja gora bioloških odpadkov, ki jih lahko predelamo v zeleno energijo. Treba jih je odložiti v rjave zabojnike, odpadke nato odpeljejo v bioplinarno, tam pa bakterije v naravnih procesih ustvarijo možnost, da s tehnološkimi postopki nastane plin ali pa zelena elektrika. Iz tone bioloških odpadkov pridobijo 60 kubičnih metrov plina oziroma 120 kilovatov elektrike, kar zadošča za15-dnevne potrebe povprečnega gospodinjstva.
Kar 60 odstotkov Slovenije pokriva gozd, neizmeren vir obnovljive energije iz biomase, ki pa je ne izkoriščamo dovolj. Če bi se v Sloveniji z biomaso ogrevali vrtci, šole, domovi za starejše, se pravi vse javne ustanove, bi bili stroški ogrevanja za polovico manjši.
V Sloveniji nastajajo prvi biomasni centri, ki odkupujejo domač les in ga predelujejo v učinkovit energent ter tako ustvarjajo tudi nova delovna mesta.
Les naravno bogastvo tretje najbolj gozdnate države v Evropi. Les slovenska »nafta«, ki odpira nova zelena delovna mesta z lesenim otroškim stolom izdelanim v Ribnici, lesenim totemom in lesenimi očali iz Slovenskih Konjic.
V oceanih vsako leto ostane 600 tisoč ton odpadnih ribiških mrež iz katerih z reciklažo nastane nova surovina, osnova za recikliran tekstil. Odpadne ribiške mreže, ki ostanejo v morju so nevarne tudi za rib, delfine in želve, ki se vanje zapletejo..V Sloveniji vsako leto predelamo 7 do 8 tisoč ton odpadnih ribiških mrež , ki pridejo iz vsega sveta. Na ta način pridobimo novo surovino aquafil za izdelavo preprog, kopalk in nogavic in prihranimo polovico energije, ter v okolje izpustimo za 5o odstotkov manj toplogrednih plinov.
Ogljični odtis je kazalnik, ki se uporablja za ponazoritev količine emisij ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, ki jih posredno ali neposredno povzročajo posamezniki, organizacije, izdelki, storitve in druge dejavnosti v določenem časovnem obdobju. Različni izračuni ogljičnega odtisa in ugotavljanje, kateri ukrepi so dobri za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, so ključnega pomena za določanje odgovornosti posameznikov in organizacij ter za izvajanje vseh vrst podnebnih ukrepov. Povprečni ogljični odtis evropskega državljana je več kot 10 ton, kar pomeni, da vsak od nas za pet krat preobremeni obnovitveno sposobnost planeta Zemlje.
Vsakih 90 sekund na svetu zarjavi tona jekla, kar prinaša veliko, več milijardno škodo. Vroče cinkanje je postopek s katerim se je mogoče uspešno in tudi okolju prijazno boriti proti rji. V primerjavi z barvanjem pocinkano jeklo zdrži tudi več kot 100 let, tudi poraba vode in drugih kemičnih sestavin je dosti manjša. Vse ograje ob avtocestah, mestne svetilke, mostovi, vrtne ograje bi lahko če bi jih pocinkali prispevale k manjšemu onesnaževanju okolja.
Stavbe – od stanovanjskih blokov do trgovin in javnih objektov – porabijo kar 40 odstotkov energije. Z ustrezno obnovo objektov pa je mogoče privarčevati od 20 do 30 odstotkov energije. Stavbe javnih ustanov morajo biti zgled energetske sanacije, zato so se države članice EU zavezale, da bodo na leto obnovile tri odstotke javnih objektov. V Sloveniji je v tem pogledu med najbolj uspešnimi Mestna občina Ptuj, kjer je obnovljenih že okrog 60 odstotkov šol, vrtcev in tudi Športni stadion Ptuj.
V gospodinjstvih in restavracijah vsak dan nastaja gora bioloških odpadkov, ki jih lahko predelamo v zeleno energijo. Treba jih je odložiti v rjave zabojnike, odpadke nato odpeljejo v bioplinarno, tam pa bakterije v naravnih procesih ustvarijo možnost, da s tehnološkimi postopki nastane plin ali pa zelena elektrika. Iz tone bioloških odpadkov pridobijo 60 kubičnih metrov plina oziroma 120 kilovatov elektrike, kar zadošča za15-dnevne potrebe povprečnega gospodinjstva.
V Sloveniji vsak prebivalec na leto ustvari 100 kg odpadne embalaže. Če jo pravilno ločimo, lahko iz zavrženih plastenk in vrečk naredijo novo surovino. Vendar v centrih za ločevanje in predelavo odpadne embalaže opozarjajo, da se v rumenih zabojnikih pogosto znajdejo odpadki, ki jih ne morejo v celoti pripraviti za reciklažo. Plastenke, konzerve so še polne vsebine, med embalažo je polno drugih odpadkov. Zato tudi do 7o % embalaže ni mogoče predelati v novo surovino. Če plastične vrečke ne recikliramo, razpade šele čez 100 let.