ROMANJE

16. maj 2008

Romanje doživljam kot potovanje vase in pospravljanje po svojem srcu in glavi. Kot nekaj, kar pride zelo prav, da na vsake toliko časa opravim svoj servis za lažje premagovanje včasih kar preveč malodušnega vsakdana. Na romanju se tako bolj posvetim seciranju ravnanja v preteklosti, svojih načrtov, želja, problemov, čutenj… Vse v tesni »navezi« s svojo vestjo in Bogom. Obenem pa z novimi spoznanji bogatim svojo vero.

VIDEO IZBOR: ZGODOVINA ROMARSTVA NA SLOVENSKEM

 

Moja romanja do sedaj so minila v družbi prijateljev, kar je obenem velika priložnost za krepitev vezi med nami in poglabljanje odnosov. Osebno imam izkušnje z romanjem v Medjugorje, kjer sem bil zadnji dve leti, romanjem v Rim prav tako minulo poletje, moje prvo pa je bilo Romanje zaupanja na Zemlji v Milanu 2005.  

Alen (Mladinska skupina Ribnica)

 

 

 

ROMANJE V RIM

 

 

 

Foto: KŠC Sinaj

 

 

Romanje je posebno doživetje. Za vsakega drugačna izkušnja in srečanje z Jezusom. Tu se vedno najde poseben trenutek, ko lahko ponižno stopiš pred Gospoda, mu odpreš svoje srce, misli in se z njim srečaš v molitvi. več - Društvo mladih Vozel o romanju

 

 

Prav lani sem se udeležila nepozabnega romanja. Pravzaprav v začetku sploh nisem vedela, da gre za romanje oz. duhovne vaje v pravem pomenu besede, kljub temu, da mi ga je priporočal naš duhovnik. Mislila sem, da gre zgolj za potovanje mladih v Italijo, kjer se bomo zabavali. več - Nepozabno romanje

 

 

 

Foto: RTV SLO

 

Moje izkušnje z romanjem so v bistvu zelo skromne. Samo za dve »popotovanji« bi lahko rekla, da sta to tudi bili. Prvo romanje je bil obisk Rima in drugo je bilo doživetje Festivala mladih v Međugorju. Čeprav sta to samo dve izkušnji, se mi vseeno zdi, da sem od njiju pridobila ogromno. Predvsem od Međugorja. Tu resnično lahko poglobiš odnos, ki ga imaš z Bogom in razčistiš določene stvari – s seboj ali z Njim. In seveda tisto enkratno vzdušje, ki ga naredi taka množica mladih, zbrana zaradi veselja do življenja, ki ga črpa iz vere. Zato grem tudi letos tja. Vendar pa romanje ni samo pot do nekega verskega središča. In človeku, ki želi poromat ni potrebno, da odide v Lurd, Međugorje ali v kakšen drug svet kraj. Ljudje lahko romamo v naravo, v bližnjo cerkev…kamorkoli. Važno je samo to, da na tej poti doživimo pristen stik z Bogom in v odnosu z Njim stopimo stopnico višje. Torej lahko rečemo, da romamo skozi celo življenje.

Sara (Mladinska skupina Ribnica)

 

 

Foto: RTV SLO

 

 

<<< nazaj