Kaj počnemo? Prvotni razlog zbiranje denarja za misijone s petjem na ulicah v večjih evropskih mestih (Dunaj, Milano, Praga, Dunaj, Trst, Regensburg ...), je prerasel v nekaj bolj bistvenega. Prerasel je v poklicanost, da ponesemo Kristusa na ulice, med ljudi. Pokazati hočemo, da so še vedno mladi, ki željo služiti Kristusu in ljudem, ki potrebujejo gmotno pomoč, predvsem pa ljubezen in bližino. Pripravljamo se skupaj na misijonskih vikendih v Sloveniji, letos smo skupaj silvestrovali.
VIDEO IZBOR: MISIJONSKA SKUPINA PRIDI
Starost: Letos smo praznovali 5 let!!! Vse najboljše za nas, vse najboljše za nas …
Bivališče: Prihajamo iz zelo različnih krajev Slovenije. Skupina pa prvotno izvira iz Koroške. Drugače pa je naš dom ulica, vsaj nekaj časa v letu.
Člani: Okoli 50 mladih misijonarjev (enkrat misijonar, vedno misijonar) od 1. letnika srednje šole naprej, ki jih družijo prijateljstvo, mladost, vera, misijonarski duh ... je trenutno »pod varstvom« Tomaža, Petre in Simona.
Kako se je začelo? Z majhno skupinico mladih, ki so s pesmijo želeli polepšati dan ljudem, ki so bivali v bolnišnici.
Smeh na naših poteh: Pojemo na Dunaju pred Štefanovo katedralo. Pa pride mimo mladi temnopolti »stric«, pokaže na skledo smeškotov, ki smo jih delili otrokom, in med pesmijo pokimamo, da enega lahko vzame. To stori in ga da v usta, mi pa enoglasno: »Noooooooooooo!« Skoraj bi namreč pojedel obilen kos gline. In še danes vidimo »zafarban« obraz temnopoltega mladeniča.
Preberi si nekaj doživetij naših PRIDIJEVCEV in ugotovi če je to prava stvar za tebe:
»Hejlo... Meni je misjonarjenje... petje na ulici v polkrogu z mladimi... fuuulll fajn... in je nepozaben dogodek, ki ga hočem še večkrat ponoviti... Pa ne samo petje... to je le delček... druženje...in vse kar se misjonarjenje prinaša... pomoč ljudem, ki so je potrebni... V glavnem... dragi moji... vzemite si čas... ne bo vam žal... « (Tina)
»Ko enkrat greš drugič ne morš več ne it. Je preveč fajn občutek da si nekomu pomago, pa prefajn folk se skup dobi, pa čas tam preživi, da bi blo komu žal.« (Mojca)
»Za mene so misijonski dnevi nekaj najlepšega v življenju... Z mano so prijatelji, s katerimi skupaj ustvarjamo te dneve, se veselimo, igramo, pojemo, rastemo osebno in duhovno, dobro jemo (včasih , odvisno od tega, kdo je odgovoren za kuhanje ) ... Misijonarjenje na ulici je zakon. Čustva se menjajo kar eno za drugim: strah, sram, ponos, veselje, žalost, jeza... Moraš poskusit! Če si upaš seveda.« (Vesna)
»Misijonski dnevi... neki fajnega... fajn je pet, bit utrujen, povezan z drugimi, bit pri maši, se smejat, molit, se pogovarjat... tolko je vsega, da ne vem, ka bi dejansko povedla skratka ljudje, pridite, pa bote vedli, ka vse sm zdaj pozabla povedat mislim, da vam nev žal...« (Jerca)
»Neverjetno lepo je bilo, ko smo skupaj občudovali začudene obraze mimoidočih in tiste male, prisrčne radovedne očke, ki kar niso hotele naprej. Kar stali bi pred nami in nas gledali!« (Tomaž)
MISIJONSKA SKUPINA PRIDI V TRSTU