POST

15. marec 2007

Postni čas je čas spreobrnjenja k dobremu, torej k tistemu, kar je od Boga. Je tudi spokorni čas, ko razmišljamo o svoji poklicanosti in o Bogu. V tem času pozabimo nase; odpremo se za druge ljudi in za Boga. Uredimo svoje življenje in se poskušamo spraviti s tistimi ljudmi, ki nam niso najbolj naklonjeni. Postni čas pa je vsekakor tudi čas odrekanja in obvladovanja.
(Ivica - KŠC Sinaj)

Post je priložnost, da lahko sami pri sebi razčistimo stvari, ne samo odpoved hrani.

(Ana - KŠC Sinaj)

 

 

VIDEO IZBOR: KATOLIŠKI ŠTUDENTSKI CENTER SINAJ

 

 

Mislim, da je postni čas priložnost, da se vsak posameznik ustavi in razmisli o sebi.

(Grega - KŠC Sinaj)

 

 

POST V KOMUNI

 

 

Foto: Gregor Deržič

 

Postni čas je zame priložnost, da storim nekaj več. Več od tistega običajnega, pa naj bo to v odnosu do Boga, do bližnjega, ali do samega sebe. Nekaj več.

(Igor - KŠC Sinaj)

 

 

VIDEO IZBOR: MLADI IN POST

 

Post je čas ko pospravimo vse tisto, kar se je nagrmadilo v najbolj svetle kotičke naše duše in nas ovira v našem življenju. 
(Martin - KŠC Sinaj)

 

 

Foto: Mladinska skupina Črnomelj

 

 

 

O POSTU SO RAZMIŠLJALI TUDI DIJAKI 2. IN 3. LETNIKA ŠGV

 

 

Post letos doživljam na več »ravneh«. O postu se pogovarjamo v družini, domači župniji, šoli in dijaškem domu, seveda pa tudi sama razmišljam o tem času. Mislim, da je post odlična priložnost, da se poglobimo sami vase in poskušamo izboljšati svoje življenje. Prav pa je, da se v postnem času ozremo tudi navzven, na prijatelje in znance, ljudi, ki so potrebni naše pomoči. Skratka – osvežimo odnose s soljudmi in tudi sami s sabo.

 

Post je hrana za dušo, pomaga zdravju, koristen je v vseh pogledih, ne le v verskem. Pred časom sem slišal naslednjo zgodbo.

Po ulici hodi duhovnik in nenadoma ga ustavi mož in reče: »Denar ali življenje!« Duhovnik odpne suknjo in vzame denarnico, takrat pa tat opazi, koga ima pred sabo, zato se mu opraviči in vrne denarnico. Duhovnik mu ponudi cigareto, tat pa odgovori: »Ne, hvala, med postom ne kadim.«

 

 

Foto: Gregor Deržič

 

Cerkev nam v postnem času da priložnost za letno očiščenje in osebno rast. V današnji družbi odpoved mesu pomeni zdravo prehranjevanje in ne posta. Zato lahko post izkoristimo za poglabljanje vase in popravljanje naših napak. Seveda se lahko tega lotimo v kateremkoli letnem času. Dobra stran postnega časa pa je postno vzdušje, zato nam gre odpovedovanje lažje. Sicer pa se mi zdi, da zelo malo mladih vzame post resno, mimo večine gre kot veter.

 

Foto: Gregor Deržič

 

Post je čas priprave na praznovanje Jezusovega vstajenja. To je poseben praznik, saj prinaša upanje in vero v zmago dobrega. Da pa lahko največji praznik res v polnosti doživimo, je zelo pomembno, kako se nanj pripravimo. V štiridesetdnevnem postnem času ima pomembno vlogo molitev. Branje Svetega pisma mora postati še bolj živo pričevanje božje dobrote do človeka. V prilikah, legendah in drugih zgodbah se kažejo človeške napake in nesposobnosti, nad njimi pa očetovsko odpuščanje in zvestoba Boga. V postu je pomembno tudi, da ne postavljamo v ospredje telesnih potreb in drugih želja, temveč jih poskušamo podrediti volji duha. Tretji steber postnega časa so dobra dela. Pomoč ljudem v materialni stiski, prijazen nasmeh neznancu na ulici, pogovor z nekom, ki ne najde izhoda iz svojega položaja, ne smejo biti prezrti. Tako v postnem času rastemo in duhovno zorimo, da lahko na veliko noč tudi mi v radosti prepevamo: »Kristus je vstal!«

 

 

Foto: Gregor Deržič

Kaj mi pomeni post? Ne dojemam ga kot čas, ko ne smem jesti mesa. Post mi pomeni čas, ko se odrečem nečemu, kar mi je všeč, vendar pa bi lahko brez tega vseeno »preživela«. Čeprav se včasih težko zadržim, sem na koncu posta ponosna nase in nikoli mi ni žal, da sem se odločila za odpoved nečemu.

 

Post mi pomeni veliko. Je čas, ko se poskušam čim bolj duhovno poglobiti in prenoviti, na nek način začeti znova, odpovedati se skušnjavam in najti pravi smisel življenja.

 

Post je pojav, s katerim se srečujem že od malega. Konkreten, fizičen post se mi zdi v redu, še bolj pomemben pa je notranji post, razmišljanje o postu.

 

 

Foto: Gregor Deržič

 

Post. Čas, ko se odpovemo mesu, kakšni sladki stvari, morda grdim navadam. Čas, ko premagujemo samega sebe. Ali je premagovanje samo to, da ne uživamo določenih materialnih dobrin? Modra bi morali pomisliti, kaj je primarni pomen posta. V postnem času se spominjamo Jezusa, ki se je daroval za nas. In morda bi morali to storiti tudi mi. Darovati se za druge. Premagati se na način, ki ne bo dober samo za nas, ampak tudi za drugega. In to je po mojem mnenju post v polnem pomenu besede.

 

Post je lahko lepa priložnost, da razmislimo o sebi in drugih ter si zastavimo cilje za boljše življenje.

 

Post je čas, ko si običajno vzamemo nekaj trenutkov zase, da pokukamo za zavese naših src in se odpovemo početju ter stvarem, ki nam v vsakdanjem življenju obljubljajo ugodje, nas osrečujejo, veselijo, razvajajo. To je čas, ko premagujemo sami sebe, da ne bi podlegli zapeljivim skušnjavam in čas, ko večkrat poglobljeno razmišljamo ter pričakujemo čas Kristusovega vstajenja.

 

Post naj bi bil čas, ko se pripravljamo na veliko noč. S petkovimi odrekanji mesu izražamo svojo majhno žrtev in pokažemo, da nam pst nekaj pomeni. Post imam bolj v navadi. Petki v tem obdobju pomenijo, da doma ne jemo mesa. Letos sem se odločila, da teh štirideset dni ne bom jedla sladkarij, kar je zame kar velika žrtev.

 

 

 

POST

Čas pričakovanja.
Čas poglobitve vase.
Čas spreobrnjenja.
Čas odpovedovanja.
Čas, ko gledam tebe na križu.

Vendar tudi
čas, ko sije sonce,
čas, ko cvetijo zvončki,
čas, ki ga ni veliko,
čas, ki hitro mine,
čas pred veliko požrtijo.

 

 

<<< nazaj