POST V KOMUNI

Post, kot ga poznamo, ne pomeni samo odrekanje od hrane, temveč odpoved od tistih razvad, ki nam škodijo.

V katoliški Cerkvi stopamo v postni čas na pepelnično sredo in bo trajal 40 dni – do praznovanja velike noči. V tem času vsak od nas razmišlja o Kristusovem trpljenju, o svojih napakah, ter stvareh, ki jih v bodoče lahko popravimo. Res se takrat odrekamo vsak po svoje določenim stvarem, vendar nevede smo takrat najbližje Bogu. Če iskreno mislimo, potem čutimo notranji mir in navdihne nas neko veselje, veselje, da smo del nečesa takega. Že za to se splača postiti. Dobra dela pa krasijo naš post, ko ga kažemo navzven.

Foto: Gregor Deržič

Tudi v Don Pierinovi komuni se postimo. Spominjam se, da takrat, ker ni bilo obvezno hoditi k maši, tudi ni bil obvezen post. Vendar smo se ga udeležili vsi, tudi tisti, ki niso bili verni. Zakaj? S postom in meditacijo in tudi molitvami smo se pokorili za svoje grehe. Zase lahko rečem, da sem takrat prosil Boga, da mi da moč in voljo, da ostanem »čist«, da imam ponovno stike s svojo hčerko in družino, ki sem se ji izneveril. Prosil sem ga za mir na zemlji – kamor si takrat pogledal vojna in nedolžne žrtve. Molil sem za vse nas grešnike, da nam odpusti grehe, da izkorenini drogo, orožje, sovraštvo. Mislim, da smo vsi fantje čutili isto. Po postu se nismo pogovarjali, le žareče oči so povedale vse.

SAMO AUGUŠTIN