V marcu in aprilu smo dneve do zgodovinskega 1. maja odštevali tudi v Dnevniku. Nova zvezda Evrope se je imenovala rubríka, v kateri ste lahko vsak dan izvedeli kaj o Uniji in spremembah, ki jih lahko pričakujemo po vstopu v Zvezo.

29. april 2004, (Ne)znana Slovenija: Zamenjave naše države s Slovaško in Slavonijo so povsem običajne. Raziskave Eurobarometra, v katerih so ugotavljali priljubljenost posameznih kandidatk za članstvo, so nas vedno uvrščale na rep lestvice - skupaj z Romunijo, Bolgarijo in Turčijo. Na kratko povedano, Evropejci o Sloveniji vedo malo. Prispevek Boštjana Anžina.

28. april 2004, Koliko vemo o Uniji?: Koliko držav bo štela razširjena Unija in katere države bodo 1. maja poleg Slovenije postale nove članice, ve zelo malo ljudi. Tako kažejo odgovori 330 naključno izbranih oseb, ki so jih za nas anketirali v Caticentru. Prispevek Nine Mrzlikar.

27. april 2004, Evropa nam praznikov ne bo vzela: Dan upora proti okupatorju je eden redkih praznikov letos, ki ni v soboto ali nedeljo. Po številu praznikov se sicer Slovenija uvršča v tisto skupino držav, ki imajo kar precej, to je 13 dela prostih dni. Praznike bo tudi po vstopu v Unijo določala vsaka država sama. Prispevek Lidije Pak.

26. april 2004, Razširjen trg zaposlovanja: Zdajšnje države Unije so za nove članice določile prehodna obdobja pri prostem pretoku delovne sile, za delo v teh državah bo torej treba pridobiti delovno dovoljenje. Med desetimi novimi članicami pa omejitev pri zaposlovanju ne bo. Prispevek Edite M. Cetinski.

25. april 2004, Različne porodniške v EU: Za slovenske državljanke, ki bodo po prvem maju zaposlene v kateri koli državi Evropske unije, bo v primeru nadomestila za porodniški dopust veljala zakonodaja tiste države, v kateri bodo delale. To bo veljalo tako za višino nadomestila kot za dolžino porodniškega dopusta. Razlike med državami pa so velike. Prispevek Jasne Krljić Vreg.

24. april 2004, Zloraba alkohola: Slovenci so med najbolj vnetimi pivci v Evropi, z alkoholom je zasvojenih okoli 170 tisoč odraslih, po opojni pijači segajo celo desetletni otroci. Zato ni čudno, da je kar tretjina samomomorov v Sloveniji povezanih z alkoholom. Ob vstopu v Evropsko unijo se naša alkoholna zakonodaja, ki ne velja za posebno strogo, ne bo spreminjala. Prispevek Brede Štivan Bonča.

23. april 2004, Pri zdravljenju sprememb ne bo: V minulem letu je Zavod za zdravstveno zavarovanje na zdravljenje v tujino napotil le 120 bolnikov iz Slovenije. Mnogi so domnevali, da jih bo letos mnogo več in da bomo po vključitvi v Evropsko unijo bolnišnico ali zdravnika specialista lahko izbirali kjer koli v Evropi. A pri zdravnikih in bolnišnicah bo tudi po prvem maju vse po starem, bo pa mogoče v tujini kupiti vse medicinske pripomočke. Prispevek Brede Štivan Bonča.

22. april 2004, Bo junijski poskus uspešen?: Evropska unija bo junija vnovič poskušala doseči soglasje za sprejetje evropske ustave. Če ji to ne bo uspelo, pravi predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox, se bo povečala možnost, da bi v Uniji dobili prvo- in drugorazredne Evropejce ali Evropo dveh hitrosti. Skrb zbujajo tudi napovedi, da poleg Danske, Irske, Luksemburga in Vélike Britanije o referendumskem sprejemanju ustave razmišljajo še nekatere države. Prispevek Tanje Gobec.

21. april 2004, Cenejše poštne pošiljke: Vstop Slovenije v Evropsko unijo za uporabnike fiksne in mobilne telefonije ne prinaša sprememb, enake bodo ostale tudi cene telefoniranja. Spremembe pa je pričakovati pri poštnih storitvah. Vsaj za dan bodo krajši roki prenosa pošiljk v državah Unije, nižje bodo tudi cene, predvsem pri pošiljanju poslovnih paketov, poleg tega pa odpadejo še stroški carinske kontrole poštnih pošiljk. Prispevek Brigite Jeretine.

20. april 2004, Mejni režim po novem: V Sloveniji imamo 163 mejnih prehodov, od teh jih je 113 na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Večina carinikov s teh prehodov se bo po 1. maju priključila policistom, precej jih bo šlo na davčno upravo in v druge državne službe, nekaj pa jih bo okrepilo vrste na južni meji. Prispevek Mojce Dumančič.

19. april 2004, Različni interesi in omejitve: Približno 100 milijard evrov je doslej znašal letni proračun petnajstih držav Evropske unije. Po razširitvi se bo seveda krepko povečal, saj bo novim državam namenjenih 22 milijard evrov in tudi Slovenija bo prva tri leta članstva v skupini neto prejemnic. A usklajevanje tako obsežnega proračuna, katerega podlaga je sedemletni sporazum med Svetom, Evropskim parlamentom in Komisijo, je vse prej kot lahko. Prispevek Tanje Fajon.

18. april 2004, Družina: Slovenija je na področju družinske politike skoraj vso zakonodajo že prilagodila evropski, v zadnjem času je sprejela še nekaj pomembnih mednarodnih resolucij in konvencij. Primerjave z drugimi članicami Evropske unije kažejo, da Slovenija na nekaterih področjih - denimo pri višini otroških dodatkov, še zaostaja, nekatera področja pa ima bolje urejena kot druge evropske države. Prispevek Jelene Aščić.

17. april 2004, Po pravico tudi v Strasbourg: Evropsko sodišče za človekove pravice so leta 1959 ustanovile države članice Sveta Evrope, da bi obravnavalo kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah. Od 1. novembra 1998 zaseda kot stalno sodišče, ki ima 45 sodnikov iz prav toliko držav pogodbenic konvencije. Na to mednarodno sodišče, ki ima sedež v Strasbourgu in ki na leto prejme 40 tisoč pritožb, se vse pogosteje obračajo tudi slovenski državljani. Prispevek Simone Gorše.

16. april 2004, Evropska unija in okolje: Okolje je ena izmed tem, ki ji Evropska unija namenja največ pozornosti, znano pa je tudi, da je prav Unija na tem področju gonilna sila v mednarodni skupnosti. Kljub tému je Evropska komisija te dni ugotovila, da večina članic krši zakonodajo o okolju, in napovedala ukrepe proti desetim državam, ki dopuščajo čezmerno onesnaževanje zraka. Med novimi članicami, ki so se evropskim okolijskim standardom najhitreje prilagodile, je Slovenija, ki je pogajanja na tem področju končala prva. Prispevek Dejana Ladike.

15. april 2004, Študentsko delo: Pri nas prek študentskega servisa redno ali občasno dela približno 50 odstotkov študentov, ki vsako leto ustvarijo za skoraj tretjino več prometa. Razlog so vse večji stroški študija, nizke štipendije in plitvi žepi staršev. Ker delo prek študentskih servisov ni bilo predmet usklajevanj med Slovenijo in Evropsko unijo, bistvenih sprememb na tem področju tudi po prvem maju ne bo. Prispevek Barbare Grahek.

14. april 2004, Slovenščina v Evropski uniji: Prvega maja, ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, bo tudi slovenščina postala eden od 19-ih uradnih jezikov razširjene Evrope. Prevedeni bodo morali biti vsi dokumenti, na uradnih sestankih bodo govorili tudi slovensko. Za prevod bodo morale poskrbeti ustanove Evropske unije. Prispevek Tanje Gobec.

13. april 2004, Nakupi prek interneta: Nekaj sprememb, čeprav ne prav veliko, bo po 1. maju tudi pri nakupovanju prek interneta. Če bomo blago naročali pri elektronskih prodajalcih iz držav članic, bomo oproščeni plačila carine, Unija pa je za prodajalce na spletu postavila tudi nekaj posebnih pravil. Pri nas prek interneta kupuje 12 odstotkov državljanov, od tega večina, dve tretjini, doma. Prispevek Lidije Pak.

12. april 2004, Kako bodo potovale domače živali: Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bodo začeli veljati novi evropski predpisi tudi za domače živali. Z živalmi bodo lastniki po 3. juliju letos lahko potovali v tujino le, če bodo zanje imeli nove potne liste, ki bodo enotni za vseh 25 držav članic. Potni list Unije za hišne živali, ki bo stal okoli 600 tolarjev, bo lastnikom na voljo pri veterinarjih predvidoma od 1. maja. Prispevek Nine Mrzlikar.

11. april 2004, Knjiga v Evropi: Področje kulture vsaka država članica Unije ureja po svoje, Slovenci pa v Evropo 25-ih prinašamo majhen knjižni trg in dobro razvito bralno kulturo. Prispevek Mete Česnik.

10. april 2004, Napisi na tujih izdelkih: Kako bo po novem s slovenskimi prevodi na izdelkih, ki jih uvažamo? Uradniki nam zagotavljajo, da bomo tudi po prvem maju sledili domačim zakonom, ki pa se bodo prilagodili praksi Evropske unije. Prispevek Darje Tibaot.

9. april 2004, Mejni spori: Ob neuspešnih pogajanjih med Slovenijo in Hrvaško, da določita mejno črto med državama in se dogovorita o meji na morju, je zanimivo pogledati, kako je z nerešenimi mejnimi vprašanji v Evropski uniji. Vsekakor jih ni več, kot za vzorec. Prispevek Marte Razboršek.

8. april 2004, Socialna varnost: Delavci državljani drugih držav članic imajo pravico do enake obravnave pri zaposlovanju, plačilu in drugih delovnih pogojih kot domači delavci, pravijo pravila Evropske unije. Je pa res, da trg delovne sile Unije po prvem maju za državljane večine novih članic, tudi Slovenije, še ne bo popolnoma odprt. Prispevek Jasne Krljić Vreg.

7. april 2004, Kajenje v Evropi: Na Ministrstvu za zdravje pravijo, da je večina predpisov povezanih s tobakom usklajena z evropskimi, le sredi prihodnjega leta bo v Sloveniji oglaševanje tobačnih izdelkov še bolj omejeno. Glede prepovedi kajenja v javnih prostorih pa lahko države članice Evropske unije odločajo same. Pripevek Brede Štivan Bonča.

6. april 2004, Obrtniki na preizkušnji: S pridružitvijo Slovenije Evropski uniji se bo spróstil tudi pretok storitev. Slovenski obrtniki so pripravljeni na tujo delovno silo, saj se zavedajo, da se bo čezmejno sodelovanje okrepilo in da bo konkurenca prinesla tudi večjo finančno disciplino. Hkrati pa se bojijo, da bo moral marsikdo zaradi konkurence opustiti svojo obrt. Prispevek Florjana Zupana.

5. april 2004, Upokojevanje: Odgovor na vprašanje, kakšna pravila bodo veljala na tem področju po vstopu naše države v Evropsko unijo, ni enostaven. Najkrajši bi bil: različna. Prispevek Irene Ulčar Cvelbar.

4. april 2004, Evropskega delovnega časa ni: Mnogi Slovenci se tik pred formalno pridružitvijo Uniji sprašujejo o konkretnih spremembah, ki nas utegnejo doleteti takoj po prvem maju. V prispevku Irene Ulčar Cvelbar odgovarjamo tistim, ki jih zanimajo morebitne spremembe delovnega ali odpiralnega časa.

3. april 2004, Strah pred nastajajočo evropsko mejo: Nekoliko poenostavljeni izračuni in primerjave pokažejo, da bo Slovenija po prvem maju varovala 10 odstotkov nove zunanje evropske meje. S približno 30 odstotki bodo rekorderji Poljaki. Resda bo schengenski režim na tej meji vzpostavljen šele konec leta 2006, a že zdaj je ljudi ob meji strah novih ovir, ki se lahko zgrnejo na tiste, ki so zaradi kmetovanja, na primer, prisiljeni sleherni dan prečkati mejo. Prispevek Bojana Pečka.

2. april 2004, Dovoljenja ostajajo: Slovenski državljani se bodo po vstopu v Evropsko unijo brez delovnih dovoljenj lahko zaposlovali le v novih članicah Evropske unije, za delo v starih članicah pa jih bodo še vedno potrebovali. V nasprotju s pričakovanji se je namreč večina sedanjih članic odločila za uvedbo sedemletnega prehodnega obdobja. Vsaj nekatere članice ob tem napovedujejo, da bodo nekatere omejitve omilile že po dveh letih. Prispevek Jasne Krljić Vreg.

1. april 2004, Poljaki namesto Hrvatov?: Po prvem maju bo v razširjeni Evropski uniji veljal prosti pretok delavcev, vendar ne povsod. Zdajšnje članice so v strahu pred poceni delovno silo novih članic uvedle sedemletno prehodno obdobje. Tako bomo za zaposlitev v zahodnih državah še vedno potrebovali delovna dovoljenja. Prosti pretok bo le med novimi članicami. Precej na slabšem pa bodo državljani nekdanje Jugoslavije, saj bo naš trg delovne sile zanje omejen. Prispevek Jasne Krljić Vreg.

31. marec 2004, Dohodnina v Uniji: V Evropi ni enotnih smernic ali pravil, ki bi predpisovala, kako je treba obdavčiti osebne prejemke prebivalcev. Skupna je le usmeritev, da čedalje več držav širi davčno osnovo, pri čemer so Slovenci rekorderji: v Evropi so namreč najbolj obdavčene plače slovenskega delavstva. Prispevek Aleksandre Sakside.

30. marec 2004, Kmalu nov evropski davek?: Evropski letni proračun v povprečju znaša 95 milijard evrov. Denar priteka predvsem iz davka na dodano vrednost in prispevkov držav, ki so izračunani na podlagi njihovih bruto domačih proizvodov. Vendar pa so v Uniji v zadnjih mesecih, ob začetku pogajanj o novi finančni perspektivi od leta 2007 do 2013, spet začeli razmišljati o uvedbi novega evropskega davka. Prispevek Barbare Zrimšek.

29. marec 2004, Vračilo DDV-ja le še na južni meji: Davek na dodano vrednost, ki ga v Sloveniji poznamo skoraj pet let, je eden najbolj izdatnih virov, ki polnijo državne blagajne po Evropi. Pri nas pomeni približno 40 odstotkov vseh davčnih virov. Za vse, ki morda ne veste, za kateri davek gre: to je tisti 10- ali 20-odstotni davek, ki so nam ga ob večjih nakupih pri sosedih, potem ko smo prestopili državno mejo, vrnili. In po prvem maju? Prispevek Aleksandre Sakside.

28. marec 2004, Odpravljanje meja: Vstop v Evropsko unijo bo desetim novim članicam prinesel tudi odgovornost za varovanje zunanje meje Unije in postopno odpravo notranjih meja. Prvi korak so leta 1985 napravile tri države Beneluksa, Francija in takrat zahodna Nemčija, ko so podpisale sporazúm o prostem pretóku oseb. Zgodovinski dogovor so podpisale v kraju Schéngen v Luksemburgu in ime tega kraja je kmalu postalo sinonim za odpravo notranjih meja v Evropski uniji. Prispevek Boštjana Anžina.

27. marec 2004, Trg nepremičnin se odpira: Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo se bo trg nepremičnin za državljane članic sprostil. To pomeni, da bodo tujci pri nas lahko kupovali nepremičnine pod enakimi pogoji kot slovenski državljani. Poznavalci trga sicer napovedujejo, da se utegne zanimanje za naše nepremičnine po prvem maju nekoliko povečati. Ob hujših motnjah na trgu pa lahko Slovenija za pomoč in začasno ustavitev prometa z nepremičninami zaprosi Evropsko komisijo. Prispevek Eugenije Carl.

26. marec 2004, Trg nepremičnin: Slovenija je februarja lani kot prva med državami pristopnicami sprostila svoj nepremičninski trg, kar je od nje zahteval tako imenovani španski kompromis, ki določa, da je nakup nepremičnin dovoljen tistim državljanom, ki so več kot 3 leta bivali v Sloveniji. Ob tem je naša država ohranila tudi načelo vzajemnosti, kar pa po 1. maju za nakup nepremičnin ne bo več pogoj. V nasprotju s Slovenijo pa nepremičninski trg v Evropski uniji tudi po širitvi ne bo prost. Prispevek Barbare Zrimšek.

25. marec 2004, Slovenski jezik v podjetjih: Konec leta 2002 je bilo pri Agenciji za gospodarsko promocijo Slovenije registriranih 2260 podjetij, ki so bila v delni ali popolni lasti tujcev. Po razširitvi Evropske unije lahko v Sloveniji pričakujemo še več tujih vlagateljev. In če bodo ti hoteli poslovati v Sloveniji, bodo morali svoje storitve uporabnikom ponujati v slovenskem jeziku. Prispevek Gabrijele Milošič.

24. marec 2004, Sindikati v združeni Evropi: Sindikati bodo letošnji praznik dela, ki bo hkrati dan razširitve Evropske unije, praznovali drugače kot doslej - na množičnih demonstracijah v Gorici se bodo skupaj z italijanskimi sindikalisti zavzeli za ohranjanje in razvoj socialne države v združeni Evropi. Hkrati pa bo skupna manifestacija še ena potrditev več kot desetletje dolgega sodelovanja med slovenskimi in drugimi evropskimi sindikati. Prispevek Jasne Krlijć Vreg.

23. marec 2004, Evropska zakonodaja: Samo lani je Evropska unija sprejela 3500 novih aktov. Evropski pravni red, ki obsega vse do zdaj sprejete pogodbe, politične usmeritve, uredbe in direktive, bo od prvega maja v celoti veljal tudi v Sloveniji. V prihodnje bomo o vseh novostih v evropski zakonodaji seveda podrobno obveščeni, tudi s pomočjo Uradnega lista Evropske unije v slovenščini. Prispevek Barbare Zrimšek.

22. marec 2004, Evropski varuh: S 1. majem bodo slovenski državljani in državljani drugih pristopnic dobili možnost, da se ob kratenju nekaterih pravic obrnejo tudi na evropskega varuha človekovih pravic. Evropska unija ima svojega varuha od leta 1995, njegov mandat je vezan na mandat poslancev Evropskega parlamenta in traja štiri leta. Prispevek Simone Gorše.

21. marec 2004, Dvojna merila za manjšine: V Evropski uniji živi mnogo etničnih, verskih in drugih manjšin. Prav varstvo manjšin je vprašanje, kjer se najbolj jasno kažejo evropska dvojna merila. Eden od pogojev Evropske unije za sprejem desetih novih članic je tudi zagotavljanje pravic manjšinskim narodom, v številnih tradicionalnih članicah pa to področje sploh ni urejeno. Na primer v Franciji, ki ne priznava nobene manjšine. V desetih pristopnicah sta sicer po raziskavi Zavoda za odprto družbo najbolj zapostavljeni ruska in romska manjšina. Prispevek Polone Frelih.

20. marec 2004, Priprave na Schengen: Slovenija ima s Hrvaško več kot polovico vseh svojih državnih mej. Ob vstopu v Evropsko unijo te meje ne bomo le ohranili, ampak se bo na njej nadzor še okrepil. Na zunanji evropski meji namreč velja strožji, schengenski režim. Nanj se naša država pospešeno pripravlja. V drugi polovici leta 2006 nas bo obiskala posebna komisija Evropske unije in preverila, ali so izpolnjeni pogoji za varovanje, nadzor potnikov in blaga na evropski južni meji. Prispevek Petre Držaj.

19. marec 2004, Od tolarja do evra: Slovenija bo v Evropsko unijo vstopila 1. maja 2004, tolar pa bo ostal naša valuta še tri leta. V začetku leta 2007 ga bomo nadomestili z evrom. Do takrat Slovenijo čaka še precej dela in priprav. Prispevek Vide Petrovčič.

18. marec 2004, Kdo na čelu Evrope: Evropski uniji ali natančneje ministrskemu svetu, v katerem so zastopane vlade vseh držav članic, vsakega pol leta predseduje druga država. Ob novem letu je tako Italija prepustila predsedovanje Irski, v drugi polovici leta bo vodenje Unije prevzela Nizozémska. Predsedujoča država usmerja delo Sveta Evropske unije in išče kompromisno rešitev, ko se članice glede kakega problema znajdejo na različnih bregovih. Prispevek Tanje Fajon.

17. marec 2004, Pomanjkljiva izobrazba: V Sloveniji je brezposelnost 6,6-odstotna, kar nas uvršča pod povprečje zdajšnjih in novih članic Evropske unije. Največja težava pa je, da je kar 40 % slovenskih brezposelnih neizobraženih, torej brez poklica, zato bomo morali, če želimo slediti evropski strategiji, poskrbeti predvsem za njihovo izobraževanje. Sicer pa niti na področju nadomestil za brezposelne niti na področju sive ekonomije po 1. maju ni pričakovati večjih sprememb. Prispevek Edite Cetinski.

16. marec 2004, Prosti pretok kapitala: Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bo med drugim prinesel tudi popolno sprostitev kapitalskih tokov. To pomeni, da ne bo več nobenih omejitev pri najemanju posojil, zavarovanju, nakupih tujih vrednostnih papirjev, deležev v kapitalu in pri neposrednem trženju tujih skladov v Sloveniji. Prispevek Florjana Zupana.

15. marec 2004, Slovenski film: Film zaradi svoje priljubljenosti močno vpliva na množice. Tega se še najbolj zavedajo v filmski Meki, v Hollywoodu, kjer namenjajo največ denarja za filmsko ustvarjanje, pravzaprav kar proizvodnjo, pa tudi za oglaševanje filmov. Hollywoodski kulturni imperializem je velik in agresiven, evropske kinematografije se temu prilagajajo, obenem pa se mu upirajo. Priljubljenost evropskega filma povečujejo nagrade tradicionalnih filmskih festivalov. Te so dobivali tudi slovenski ustvarjalci. Prispevek Žive Rogelj.

14. marec 2004, Portret Unije: Evropska unija se razteza čez tri časovne pasove, srednjeevropskega, zahodnoevropskega in vzhodnoevropskega. Tudi deset držav pristopnic leži v dveh časovnih pasovih, zato bodo v Unijo vstopile z enourno razliko. Prve bodo države vzhodnoevropskega pasu, med katerimi so Ciper in tri baltiške države, sledilo pa bo šest držav srednjeevropskega časovnega pasu, med katerimi je tudi Slovenija. Tudi to je del evropske pestrosti, ki bo z vstopom desetih pristopnic še večja. Prispevek Polone Frelih.

13. marec 2004, Slovenske diplome v Uniji: V naših zadnjih oddajah smo povedali že kar nekaj o tem, kako bo deloval izobraževalni sistem po vstopu v Evropsko unijo. Ugotovili smo, da se na tem področju ne bo kaj dosti spremenilo, popolnoma enaka pravila kot doslej pa bodo veljala tudi pri nostrifikaciji spričeval in diplom. Prispevek Simone Rakuša.

12. marec 2004, Za študente ni in ne bo ovir: V prejšnjem prispevku smo ugotavljali, da se po vstopu Slovenije v Evropsko unijo na področju izobraževanja v državi ne bo spremenilo kaj dosti. Pa tudi za tuje študente pri nas in tiste, ki bodo znanje iskali na tujih fakultetah, ne. Pravni red Unije namreč določa, da morajo vse države do vstopa v Unijo državljanom članic omogočiti enake pravice v izobraževanju kot svojim državljanom. Enako velja za slovenske državljane v tujini. Prispevek Polone Kolarič.

11. marec 2004, Kako se bo učila Evropa?: Kljub različnosti evropskih izobraževalnih sistemov uskladitev na tem področju v Uniji ni predvidena. Ni namreč skupnega modela za države z različno kulturno in zgodovinsko dediščino. A na nekaterih področjih je poenotenje nujno. Pri učenju jezikov na primer. Prispevek Barbare Grahek.

10. marec 2004, Jedrska energija: Evropska unija nima enotne politike do jedrske energije, nekatere članice táko energijo zagovarjajo, druge, denimo Avstrija, ji odločno nasprotujejo. Vendar ostaja kot eden izmed najpomembnejših virov za proizvodnjo elektrike. Zdaj v Uniji obratuje 141 jedrskih elektrarn, po širitvi jih bo 160, proizvedle pa bodo 41odstotkov električne energije. Prispevek Andreje Lešnik.

9. marec 2004, Nove pravice: S prvim majem bomo postali tudi državljani Evropske unije. To državljanstvo slovenskega ne nadomešča, ga le dopolnjuje, saj prinaša nove pravice, prav tako nam zaradi tega ne bo treba zamenjati dokumentov ali izdelovati novih. Prispevek Lidije Pak.

8. marec 2004, Bruselj vabi: Po razširitvi Evropske unije naj bi se v glavnih evropskih institucijah - Svetu, Evropski komisiji in Evropskem parlamentu - zaposlilo približno 350 Slovencev. Prav vsak, ki se želi zaposliti v bruseljski birokraciji, mora najprej opraviti izpit, ki ga uvrsti na seznam kandidatov. Od 10.800 prijavljenih iz 10 novih članic je ta izpit konec lanskega leta opravilo 2645 kandidatov. Prispevek Barbare Zrimšek.

7. marec 2004, Evropska sodišča: Slovenija bo po 1. maju z dvema sodnikoma lahko sodelovala tudi na evropskih sodiščih. Svojega predstavnika že imamo na sodišču za človekove pravice, sodnikov za Evropsko sodišče in Sodišče prve stopnje pa še nismo imenovali. S kakšnimi tožbami se bodo slovenski organi ali državljani obračali na ti dve sodišči, pa lahko domnevamo na podlagi izkušenj dosedanjih članic Unije. Prispevek Tanje Gobec.

6. marec 2004, Čez mejo po prvem maju: Do uveljavitve schengenskih standardov na južni meji, kar se ne bo zgodilo pred letom 2006, bomo za prehod meje z Avstrijo, Italijo ali Madžarsko še vedno potrebovali veljaven osebni dokument, torej osebno izkaznico, potni list ali maloobmejno prepustnico, novost pa bo, da na mejah ne bo več carinikov, ampak bodo tam le policisti. No, odveč pa je tudi strah, da bo treba s prvim majem listine ponovno zamenjati. Prispevek Julije Kočar.

5. marec 2004, Vloga Evropskega parlamenta: 626 poslancev in 162 opazovalcev iz držav pristopnic, 7 iz Slovenije, povezuje 450 milijonov državljanov Evropske unije v zdajšnjih in prihodnjih članicah. Prve neposredne volitve v Evropski parlament so potekale junija leta 1979, letos bodo že šeste, z vrsto sporazumov pa se je moč parlamenta zadnja leta postopno okrepila. Prispevek Tanje Fajon.

4. marec 2004, Vloga Evropske komisije: Evropsko komisijo za zdaj sestavlja 20 komisarjev, po vstopu novih članic jih bo za kratek čas 30, novembra, ko bo imenovana nova komisija, pa 25 - eden iz vsake članice. Evropska komisija sicer predstavlja izvršilno oblast in je torej neke vrste vlada Evropske unije, njena glavna naloga pa je predlaganje zakonodaje. Prispevek Marte Razboršek.

3. marec 2004, Institucije Evropske unije: Z vstopom v Evropsko unijo se bo velik del pristojnosti naših oblasti iz Ljubljane preselil v štiri glavne evropske institucije: Evropsko komisijo, Evropski parlament, Ministrski svet in Evropsko centralno banko v Frankfurtu. Te ustanove imajo svoje sedeže v štirih državah - Belgiji, Franciji, Luksemburgu in Nemčiji. In kako delujejo? Prispevek Polone Kolarič.

2. marec 2004, Unija ali zveza?: Marsikoga moti, da za unijo nismo uporabili slovenske besede zveza. O imenu je na koncu odločila politika, najbrž tudi pod vtisom Bruslja, saj v jezikih vseh članic govorijo le o uniji. Zagovorniki zveze pa trdijo, da smo zamudili lepo priložnost, da bi bili posebni, slovenski. Prispevek Tanje Gobec.

1. marec 2004, Simboli Evropske unije: Za začetek smo vzeli pod drobnogled simbole. Evropska unija ima tri: zastavo, himno in dan Evrope, ki je 9. maja. Navodila, kdaj igrati himno ter kdaj in kako izobesiti evropsko zastavo, ko bomo del Unije, naša država še pripravlja. Prispevek Marte Razboršek.