Pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo boste lahko na prvem programu Radia Slovenija vsako jutro poslušali prispevke poimenovane Evropska abeceda. Od Ž do A bodo obdelane vse pomembne in zanimive teme o Evropski uniji. Vsak dan od 7. zjutraj v 2. jutranji kroniki prvega programa Radia Slovenije.

Prejšnji prispevki v rubriki Evropska abeceda:

27. marec 2004, P kot... PARLAMENT: Parlament treutno sestavlja 626 poslank in poslancev iz dosedanjih držav članic. Tem je zdaj pridruženih še 162 opazovalk in opazovalcev iz desetih držav, ki bodo članice Unije postale s 1. majem; med njimi 7 iz Slovenije. Kot zakonodajalec Evropski parlament deluje skupaj s  Svetom Evropske unije. Pomembne pristojnosti ima tudi na področju sprejemanja evropskega proračuna. Omeniti pa velja še njegovo vlogo kot nekakšne navzven odprte skupščine oziroma foruma, kjer se razpravlja o aktualnih problemih Evrope in sveta sploh, še posebej, če gre za vprašanja zaščite človekovih pravic in uveljavitve demokratičnih načel.

28. marec 2004, O  kot... ODPRTOST NAŠEGA TRGA DELA: S članstvom v EU bodo na slovenskem trgu dela v veljavi trije različni režimi. Za državljana članic, ki bodo liberalizirale svoje trge dela, bo trg dela v enaki meri liberalizirala tudi Slovenija, za ostale pa bo veljalo načelo vzajemnosti. Nove države članice bodo imele s Slovenijo uveljavljen prost pretok delavcev, z možnostjo uveljavitve tako imenovane varnostne klavzule, če Slovenija oceni resne motnje, ki bi ogrozile stabilnost trga dela. Za državljane tretjih držav ostane v veljavi zdaj veljavni zakon o zaposlovanju in delu tujcev, z možnostjo uveljaitve kvot za zaposlovanje teh oseb. Zaposlovanje v reguliranih poklicih pa bo še vedno pogojeno z ugotavljanjem ustrezne poklicne usposobljenosti.

27. marec 2004, P kot... PARLAMENT: Parlament treutno sestavlja 626 poslank in poslancev iz dosedanjih držav članic. Tem je zdaj pridruženih še 162 opazovalk in opazovalcev iz desetih držav, ki bodo članice Unije postale s 1. majem; med njimi 7 iz Slovenije. Kot zakonodajalec Evropski parlament deluje skupaj s  Svetom Evropske unije. Pomembne pristojnosti ima tudi na področju sprejemanja evropskega proračuna. Omeniti pa velja še njegovo vlogo kot nekakšne navzven odprte skupščine oziroma foruma, kjer se razpravlja o aktualnih problemih Evrope in sveta sploh, še posebej, če gre za vprašanja zaščite človekovih pravic in uveljavitve demokratičnih načel.

25. marec 2004, P kot... PREDSEDOVANJE: Predsedovanje v Svetu Evropske unije temelji na sistemu rotacije. To pomeni, da mu izmenično predsedujejo posamezne države članice, vsaka za obdobje šestih mesecev, in sicer se te izmenjujejo januarja in julija. Minister države, ki vodi Svet Evropske unije, je praviloma tisti, ki daje glavne politične pobude in zagotavlja dinamiko evropske politike. V skladu z vrstnim redom, določenem leta 1995, trenutno EU predseduje Irska, v drugem polletju leta 2004 pa ji bo predsedovala Nizozemska.

24. marec 2004, P  kot... POLITIČNE STRANKE: Če posamezne politične stranke v državah članicah nastopajo samostojno, pa se na evropski ravni, še posebej v okviru Evropskega parlamenta, povezujejo v posamezne politične skupine in sicer glede na idejno-politični profil, ki ga zastopajo. Ta čas sta v Parlamentu največji poslanski skupini Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov (EPP-ED) in Evropskih socialistov oziroma socialnih demokratov (PES). neke povsem transparentne stranke, ki bi ne bila zveza več nacionalnih strank, ampak bi bila povsem samostojno navzoča v vseh državah Unije, pa zaenkrat ni.

23. marec 2004, P kot... PAKT STABILNOSTI: Stabilne javne finance in vzdržna plačilna bilanca so temelji evropske ekonomske in denarne unije. Finančno ravnovesje je potrebno ohranjati ves čas. Acquis predvideva kot orodje za ohranjanje finančnega ravnovesja Pakt stabilnosti in rasti, ki vključuje posebne programe, prirejene za države članice z derogacijo in tiste, ki so le članice gospodarske in denarne unije. Usmerjeni so predvsem na oceno gospodarske rasti, inflacije, plačilne bilance, na oceno aktivnosti države in vpliv te aktivnosti na javnofinančni položaj, torej primanjkljaj ali presežek. Pakt stabilnosti in rasti od držav članic torej zahteva transparentno fiskalno politiko. Ta naj bi bila orientirana srednjeročno in mora pri normalnih gospodarskih razmerah izkazovati izravnan proračun s težnjo ustvarjanja proračunskega suficita.

22. marec 2004, R kot... REGIONALNA POLITIKA: Regionalna politika EU s strukturnimi in kohezijskimi skladi predstavlja poglavitno orodje solidarnosti, s pomočjo katerega članice Unije prispevajo k skladnejšemu razvoju njenega celotnega ozemlja ter zlasti k odpravi razvojnih razlik med regijami. Do sredstev iz teh skaldov so upravičene tiste regije v Uniji, ki razvojno ne dosegajo njenega povprečja ter potrebujejo primerno podporo za oblikovanje konkurenčnega okolja in ustvarjanja novih delovnih mest, prav tako primerno podporo pri izobraževanju, ki je predpogoj za pridobitev kvalificiranih delavcev na trgu dela. Na ta način prispevajo k pospeševanju splošnega gospodarskega in socialnega razvoja.

21. marec 2004, R kot... RAZVOJ PODEŽELJA: Evropska unija zagovarja politiko razvoja podeželja z daljnosežnimi cilji in izdatno finančno pomočjo. Ukrepi na tem področju so med drugim namenjeni za podporo z omejitvenimi dejavniki za kmetijstvo kmetijstvo in z naravovarstvenimi omejitvami, programu zgodnjega upokojevanja kmetov, večji kakovosti hrane in prehranske varnosti. V novih članicah so posebna sredstva namenjena tudi pomoči pri prilagajanju kmetijske proizvodnje evropskim standardom ter pomoči poloskrbnim kmetijam. Podpore pa so deležni tudi mladi kmetje, za izboljšave v predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, dodatnemu poklicnemu usposabljanju ter podpori v gospodarstvu.

20. marec 2004, S kot... SVET EVROPSKE UNIJE: Poleg zakonodajnih pristojnosti Svet Evropske unije - ta je glavni organ odločanja v Uniji - skrbi tudi za usklajevanje skupne gospodarske politike držav članic. V imenu Unije tudi sklepa pogodbe med njo in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami ter skrbi za izvajanje določil, sprejetih na področju skupne zunanje in varnostne politike. usklajuje tudi policijsko in sodno sodelovanje držav članic. Pomembno vlogo ima ne nazadnje pri oblikovanju proračuna EU, kjer mu priprada določitev tako imenovanih obveznih izdatkov. Kljub temu, da gre pravzaprav za ministrski svet, pa ta nima le izvršilnih pristojnosti, kot je to pravilo na državni ravni, ampak mu v prvi vrsti pripada zakonodajna funkcija.; izvršilna pa le v za to posebej določenih primerih.

19. marec 2004, S kot... STRUKTURNI SKLADI: Sredstva iz strkturnih skladov so namenjena zmanjševanju neenakosti pri razvoju regij ter poglabljanju ekonomskih in socialnih vezi znotraj Evropske unije. Evropska komisija sofinancira regionalne in horizontalne operacije v državah članicah skozi programe na področju kmetijstva, regionalne politike, zaposlovanja in socialnih zadev. Sredstva  iz teh skladov so namenjena predsem razvoju moderne infrastrukture, človeških virov in produktinosti vseh področij. Poseben poudarek je na podpori malim in srednje velikim podjetjem, ki na lokalni ravni lahko zagotovijo nova delovna mesta in pozitivno vplivajo na razvoj celotne regije. Da bi zmanjšali razvojne razlike med regijami oz. članicami, se za izvajanje strukturne politike porabi okoli 35% letnega proračuna Evropske unije.

18. marec 2004, S kot... SODIŠČA: Sodišče evropskih skupnosti (pa tudi Sodišče prve stopnje) v mejah svojih pristojnosti zagotavlja spoštovanje prava pri razlagi in uporabi evropske zakonodaje. V tem pogledu je za delovanje in razvoj Unije velikega pomena, saj njegovo tolačenje omenjene zakonodaje lahko prispeva h krepitvi evropskega povezovanja. To je bilo očitno zlasti v obdobjih zastoja procesa integracije, ko je bilo Sodišče nekakšen motor zagona in poglobitve na tem področju. Sodišče pa ima svoj sedež v Luksemburgu.

17. marec 2004, S kot... SOCIALA: V sistem socialne politike Evropska unija ne posega, tako da to področje ureja nacionalna zakonodaja posameznih držav članic. Po vstopu v EU pa se bo začelo v Sloveniji izvajati posamezne evropske predpise, kateri zadevajo koordinacijo sistemov socialne varnosti. Takšni so na primer ti, ki na področju zdravstvenega varstva urejajo praice do tega varstva državljanov Unije v času, ko so v drugi državi članici zaposleni, v njej študirajo, v njej prebivajo oziroma jo obiščejo kot turisti. Za razliko od zdravstvenega, je Slovenija uvedla na področju pokojninskega mnoge novosti, s katerimi se je slovensko zakonodajo na tem področju približalo standardom, ki v tem pogledu veljajo v članicah Unije.

16. marec 2004, S kot... SKUPNA ZUNANJA IN VARNOSTNA POLITIKA: SZVP temelji na razvoju vzajemne politične solidarnosti med državami članicami, opredelitvi vprašanj splošnega pomena in doseganju vedno večje konvergence ukrepanja držav članic. Države članice se v okviru Evropskega sveta in Sveta ministrov posvetujejo med seboj o vsakem vprašanju SZVP, ki je splošnega pomena, da bi določile skupen pristop. Z Evropskim parlamentom se je treba redno posvetovati o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP in ga obveščati o razvoju skupne zunanje in varnostne politike.

15. marec 2004, Š kot... ŠIRITVE: Širitev je ena najpomembnejših priložnosti, ki jih ima EU na začetku 21. stoletja. Njena zgodovinska naloga je, da pospeši miroljubne procese povezovanja evropske celine in razširi območje miru in stabilnosti na nove članice. Glede na število držav kandidatk, geografski obseg in število prebivalcev ter bogastvo različnih kultur in zgodovinskih izkušenj, so širitve, s katerimi se letos sooča in se utegne soočiti v prihodnjih letih Unija, prav edinstvene in nepremirljive s prejšnjimi.

14. marec 2004, Š kot... SCHENGENSKA MEJA: Poglavitni namen sporazumov, na katerih temelji schengenska meja, je dvojni. Po eni strani je namen zagotoviti prostor, v katerem bo potekal prost pretok oseb, kar pomeni, da potniki, državljani EU in tretjih držav, lahko prestopajo notranje meje (skupne kopenske meje držav pogodbenic, letališča, pristanišča) brez osebne kontrole. Po drugi strani pa prost pretok ne vplivati na varnostne stnadarde znotraj skupnega prostora ali v posameznih članicah oziroma podpisnicah sporazuma. To pomeni, da se dosedanje notranje mejne kontrole (med posameznimi državami) prenesejo na zunanje meje, pri čemer se kontrola izvaja po načelu: eden za vse.

13. marec 2004, T kot... TRANSPORT: Transport je ob kmetijski in zunanjetrgovinski politiki prav gotovo ena od temeljnih politik EU. Strateška vloga transporta se kaže v omogočanju prostega pretoka blaga in ljudi na evropskem trgu. Transportna politika mora zagotoviti čim bolj usklajen razvoj transporta in gospodarstva, omogočiti oblikovanje optimalne strukture transportnega sistema, ustvarjati možnosti za zmanševanje transportnih in logističnih stroškov ter skrbeti za smotrno porabo energije, varovanja okolja in izboljšanja prometne varosti.

12. marec 2004, T kot... TOLMAČI IN PREVAJALCI: Za večjezičnost EU skrbi trenutno skoraj 4000 redno zaposlenih prevajalcev in tolmačev, ki jim na pomoč občasno priskoči armada več tisoč samostojnih jezikoslovcev. Cena za jezikovo različnost, lahkoto  sporazumevanja in kvaliteto pa je manjša, kot se običajno misli. Večjezičnost prebivalca EU na leto stane toliko kot skodelica kave, torej okrog 2 evra - skupni stroški prevajanja in tolmačenja znašajo namreč okrog 700 milijonov evrov na leto. Kot pri tolmačih tudi pri prevajalcih največji izziv širitve ne bo tehnični, pač pa predvsem problem, kako dobiti dovolj prevajalcev v nove uradne jezike.

11. marec 2004, T kot... TEMELJNE PRAVICE: Evropski svet je decembra 2000 sprejel Listino o temeljnih pravicah EU, katera vsebuje državljanske, politične, gospodarske in družbene pravice, ki pripadajo državljanom Unije. Ker s4e velika večina njih ne zaveda pravic, ki jih imajo kot državljani Evropske unije, je želeti, da bi sprejeta Listina resnično prišla do čim večjega števila državljanov EU, saj je bila sprejeta predvsem zanje in za izboljšanje kakovosti njihovega življenja.

10. marec 2004, T kot... TRGOVINSKA POLITIKA: Skupna trgovinska politika Unije temelji na enotnih načelih o carinskih stopnjah in njihovih spremembah, o sklenitvi sporazumov o carinskih tarifah in trgovini, o doseganju enotnosti pri ukrepih liberalizacije, izvozni politiki ter ukrepih za zaščito trgovine, kot npr. glede dumpinga ali subvencij. Z medsebojno carinsko unijo tako države članice prispevajo k usklajenemu razvoju svetovne trgovine, postopni odpravi mejitev v mednarodni trgovini in zmanjševanju carinskih ovir.

9. marec 2004, U kot... USTAVA: Da bi proces širitve Unije pomenil tudi poglobitev procesa integracije, je potreba po ustavi Unije, ki bi določila pravne, politične, kulturne in druge temelje te politične skupnosti. Osnutek, ki ga je pripravila Konvencija o prihodnosti Evrope, na medvladni konferenci lani decembra, ni bil potrjen, zato pogajanja o dokončni obliki najvišjega evropskega pravnega akta ne potekajo.

8. marec 2004, U kot... URADNI JEZIKI  EU: Zaradi pravice do sporazumevanja in izobraževanja v lastnem jeziku, velja v EU pravilo, da so vsi uradni jeziki držav članic tudi uradni jeziki EU. Izvajanje tega pravila v praksi pomeni, da lahko na uradnih zasedanjih institucij uporabljajo kateri koli uradni jezik Evropske unije. vsi dokumenti, ki jih sprejemajo organi EU, morajo biti prevedeni v vse jezike držav članic. Teh je trenutno enajst, po vstopu novih članic, pa se bo njihovo število povečalo na 20. Eden od njih je seveda tudi slovenščina.

5. marec 2004, Z kot ... ZNANOST IN RAZISKOVANJE: Vsa srečanja predsednikov članic EU in pristopnic doslej, so izzvenela v sporočilu, da je zanost med najpomembnejšimi generatorji prihodnjega razvoja razširjene EU. Udejanjanje teh spoznanj je predpogoj za uresničevanje Lisbonske strategije, po kateri naj bi postalo evropsko gospodarstvo do leta 2010 najbolj konkurenčno. Polona Strnad Pečarič.

4. marec 2004, Z kot ... ZAPOSLOVANJE: Čeprav bo EU delovala na principu prostega pretoka oseb, blaga, storitev in kapitala, bodo sedanje članice za nove pristopnice uveljavljale določila omejevanja na trgu dela iz pristopnih pogajanj.

Vsak dan v 2. Jutranji kroniki na prvem programu Radia Slovenija.