Da bi okrepili evro in preprečili dolžniške krize, so evropski finančni ministri podprli nove ter strožje sankcije proti kršilkam evropskih proračunskih pravil.

Na prvem sestanku delovne skupine za reformo v območju evra so razpravljali o tem, kako 27-terica upravlja javne finance in o koordinaciji gospodarskih politik ter se dogovorili o finančnih in nefinančnih sankcijah proti kršilcem proračunskih pravil, je povedal predsednik EU-ja Herman Van Rompuy, podrobnosti pa ni razkril. Dodal je, da si ministri v prihodnje želijo hitrejšega odziva na krize.

Štirje glavni cilji
Skupina je opredelila štiri glavne cilje reforme, ki naj bi zagotovila stabilnost evra: zagotoviti večjo proračunsko disciplino, opredeliti poti za zmanjšanje razlik v konkurenčnosti, vzpostaviti učinkovit krizni mehanizem in okrepiti ekonomsko upravljanje znotraj institucij.

Nemčija predlaga tudi zamrznitev glasovalne pravice
Van Rompuy je izpostavil, da so se vsi pripravljeni učiti iz zdajšnjih težav in izrazil globoko prepričanje, da EU lahko premaga to krizo. Po njegovih besedah so nekatere države že predstavile svoje predloge za ureditev razmer, preostale pa bodo to storile do konca maja. Nemčija, kjer je javno mnenje močno nastrojeno proti pomoči Grčiji, ki je dolga leta kršila evropska proračunska pravila in to prikrivala z manipuliranjem statistik, je med drugim predlagala najmanj enoletno zamrznitev ali okrnitev glasovalnih pravic ter da bi nacionalne proračunske programe preučevala Evropska centralna banka ali neodvisni inštituti.

O kolektivnem jamstvu niso govorili
Pred sestankom je Van Rompuy predstavil zamisel o kolektivnem jamstvu za dolg posamezne države članice, torej da bi del nacionalnega dolga postal skupen dolg, za katerega bi jamčili vsi, a razprave o tem ni bilo.

EU si po mesecih negotovosti prizadeva znova pridobiti zaupanje vlagateljev v evro. Eden izmed korakov v to smer je bil dogovor o 750-milijardnem svežnju pomoči državam evroobmočja.