Kosovo kljub mnenju ICJ-ja še naprej ne more računati, da bi Španija, Romunija, Grčija, Ciper in Slovaška priznali njegovo neodvisnost.

Teh pet držav, edinih članic EU-ja, ki niso priznale neodvisnega Kosova, tudi po mnenju meddržavnega sodišča (ICJ), da z razglasitvijo neodvisnosti Kosova ni bila kršeno mednarodno pravo, ne bo spremenilo svojega stališča. Svojo neomajnost so potrdile na srečanju zunanjih ministrov EU-ja, ki so razpravljali o tem, kako naprej po objavi posvetovalnega mnenja sodišča.

Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je razkril, da je bila kljub razhajanju mnenj razprava o Kosovu pozitivna, saj so vse države pripravljene na konstruktivno delovanje v okviru EU-ja. Visoka zunanja predstavnica Unije Catherine Ashton sicer ni izrecno pozvala omenjenih petih držav, naj priznajo Kosovo, a je ugotovila, da je mnenje sodišča "zelo jasno in da je zelo jasno dalo prav Kosovu".

Žbogar je izrazil zadovoljstvo, da je bil prvi odziv Ashtonove na objavo mnenja sodišča usklajen med vsemi 27 članicami Unije. "EU-ju je uspelo pokazati, da kljub različnosti stališč do neodvisnosti Kosova vendarle obstaja enotnost," je povedal. EU je v tem usklajenem odzivu poudaril, da mnenje sodišča "odpira novo fazo" v odnosih med Srbijo in Kosovom, Beograd in Prištino pa spodbudila k dialogu ter izpostavila, da jima je v procesu dialoga pripravljena pomagati.

Soglasja o srbski prošnji za članstvo ni bilo
"Zdaj je treba delati s Srbijo, ki je v težkem položaju, treba je pomagati, iskati načine, kako jo angažirati," je menil minister Žbogar. Pojasnil je, da je veliko delegacij pozvalo k predaji srbske prošnje za članstvo v EU-ju Evropski komisiji, a da ni bilo soglasja o tem.

Žbogar je v razpravi izpostavil tri točke o prihodnjem ukrepanju v povezavi s Kosovom: EU mora biti vodilni igralec, ki bo kazal pot naprej; treba je narediti vse, da ne izgubimo Srbije, da se ohrani dialog; in pri iskanju ustreznih rešitev je treba sodelovati z ZDA in drugimi partnerji.

EP septembra o odpravi vizumov za BiH
Zunanji ministri EU-ja so večinoma podprli predlog za okrepitev navzočnosti Unije v Bosni in Hercegovini. Predlog predvideva, da se položaj posebnega predstavnika EU-ja postopno loči od urada visokega predstavnika mednarodne skupnosti in se združi s položajem vodje delegacije EU-ja, kar je predlagala Ashtonova. "Večina delegacij je podprla ta pristop, ker se s tem daje EU-ju večja vidljivost in moč," je pojasnil minister Žbogar.

Komisar za širitev Štefan Füle je minister obvestil, da bo Evropski parlament 23. septembra glasoval o odpravi vizumov za BiH. Postopek odprave vizumov bi bil lahko časovno podoben kot lani v primeru Srbije, Črne gore in Makedonije, torej da bi lahko bile odpravljene decembra ali z novim letom, meni Žbogar.

Nadaljni korak do diplomatske službe
Članice EU-ja so tudi potrdile sklepa o organizaciji in delovanju službe. Vzpostavitev "diplomacije EU-ja" s tem še ni končano. Treba je sprejeti še kadrovsko in finančno uredbo. Cilj EU-ja je, da bi služba "stala na nogah" do 1. decembra.

Ashtonova meni, da je namen službe, uradno imenovane Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS), očiten: z njo bo lahko Unija bolje branila svoje interese in vrednote v svetu. Nastajanje službe ovirajo bitke za prevlado med institucijami Unije. Evropska komisija, sekretariat Sveta in države članice se borijo za čim več mest v službi, Evropski parlament pa prav tako za čim več vpliva nad njenim delovanjem.

S formalno odločitvijo za vzpostavitev službe bo Ashtonova lahko začela imenovanja na ključne položaje v službi. Postopki imenovanja okoli 30 vodij delegacij Unije po svetu že potekajo. Skozi prvo stopnjo izbirnih postopkov sta se prebila tudi dva slovenska kandidata.

Islandija v torek začenja pristopna pogajanja
Belgijski zunanji minister Steven Vanackere, ki je predsedoval zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki je sprejel odločitev o začetku pogajanj z Islandijo, je dejal, da so nekateri njegovi kolegi ob sprejetju te odločitve poudarili, da mora ta "dati pozitiven zagon" celotnemu širitvenemu procesu, torej tudi državam na Balkanu in Turčiji.

Uvodna medvladna konferenca med EU-jem in Islandijo bo v torek, a bo to predvsem slovesno odprtje pogajanj, ne pa še dejanski pogovori. Vanackere je spomnil, da je Islandija na nekaterih področjih pravnega reda Unije prišla že zelo daleč, a kljub temu zanjo v pristopnih pogajanjih veljata enaka resnost in strogost. Islandija je že članica Evropskega gospodarskega območja (EEA) in schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah, s čimer je velik del pravnega reda Unije že prenesla v nacionalno zakonodajo.