Evropska podjetja, med njimi je več manjših, so v enem letu izgubila 300 milijard evrov. Razlog: plačilna nedisciplina.

Švicarsko podjetje Intrum Justitia je kazalec evropskih plačil za leto 2010 pripravilo na podlagi raziskave v več kot 6.000 podjetjih v 25 evropskih državah. Obseg dolgov se je v primerjavi z letom prej povečal za osem odstotkov in dosegel rekordnih 300 milijard evrov. Odpisanih je bilo 2,6 odstotka vseh transakcij, kar je 0,2 odstotne točke več kot v letu 2009. Med najbolj prizadetimi so mala in srednje velika podjetja, ki so bila prisiljena odpisati tri odstotke vseh transakcij.

Plačilna nedisciplina bi morala biti obravnavana kot evropska težava Znižalo se je tudi zaupanje podjetji v prihodnost, saj jih le desetina verjame, da se bodo plačilni pogoji v prihodnjem letu izboljšali, več kot polovica pa jih ne verjame, da jim bodo banke v času recesije zagotovile potrebno podporo.

Direktor družbe, ki je opravljala raziskavo, Lars Wollung je 300 milijard evrov odpisanih dolgov označil za resnično skrb vzbujajoče dejstvo v času gospodarske krize. Za nevarno pa je ob tem označil delitev na severno in južno Evropo in opozoril, da bi morala biti plačilna nedisciplina obravnavana kot evropska težava.

Najnižja nevarnost neplačila je v severnih evropskih državah, kot so Finska, Švedska, Nemčija in Velika Britanija, največ možnosti za neplačilo pa je v južnih in vzhodnih državah, to so Portugalska, Španija, Italija, Grčija, Ciper, Češka, Poljska, Madžarska in Litva.

Spremembe v EU-ju junija ali julija
Na področju plačilne nediscipline se sicer stvari premikajo počasi. Čeprav smo že več kot eno leto v gospodarski in finančni krizi, v Evropski komisiji še vedno pripravljajo spremembe direktive o zamudah pri plačilih iz leta 2000. Resorni odbor Evropskega parlamenta je sicer odobril predlog sprememb, ki bi uvedel zavezujoč 30-dnevni rok za plačilo računov, ko gre za javna naročila, 60-dnevni plačilni rok pa bi obveljal le za javne zdravstvene ustanove. Tudi za plačila med podjetji naj bi veljal 30-dnevni plačilni rok, na 60 dni pa bi bil lahko podaljšan le v izjemnih primerih. O predlogu naj bi Evropski parlament odločal junija ali julija.