Evropski voditelji so se na vrhu v Bruslju dogovorili, da bodo v mesecu dni objavili t. i. stresne teste bank, s katerimi bodo ugotovili, ali so se sposobne soočiti z morebitnimi novimi krizami.

Zasedanje voditeljev vlad in držav članic, ki se ga je udeležil tudi slovenski premier Borut Pahor, je vodi predsednik Evropske unije Herman Van Rompuy, ki je v uvodnem nagovoru, tokrat izjemoma javnemu, pozdravil nova člana Evropskega sveta, britanskega premierja Davida Camerona in predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana.

Na vrhu so se dogovorili, da bodo najkasneje v drugi polovici julija objavili dognanja dosedanjih t. i. stresnih testov bank, katerih namen je ugotoviti, ali imajo banke dovolj kapitala, da se soočijo s potencialnimi novimi finančnimi krizami.

Voditelji so zapisali, da je treba zagotoviti "odpornost in preglednost bančnega sektorja". Za zdaj naj bi se stresni testi izvedli na 25 sistemsko pomembnih bankah v EU-ju, ni pa še jasno, ali bodo preskusom kapitalske moči v prihodnosti podvržene vse banke.

Kot je po koncu vrha unije dejal španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero, katerega država ravno končuje šestmesečno predsedovanje Svetu EU-ja, bo ta odločitev omogočila preglednost v finančnem sektorju, s tem pa okrepila verodostojnost in zaupanje vseh bistvenih gospodarskih deležnikov.

Podobno je menila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Prav tako je z odločitvijo zadovoljen predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet. Slovenija ta korak po besedah Pahorja "zelo pozdravlja", saj se s tem odpravlja nezaupanje v bančne sisteme "tam, kjer nezaupanje nima razloga, tam, kjer pa se utegne pokazati kakšen problem, pa je prav, da se to ve in da se tam reši problem, ne pa da se nezaupanje krepi in seli po celi celini".

Povzročitelji naj plačajo za krizo
Voditelji so tudi dosegli načelno soglasje o uvedbi dajatve ali davka za finančne ustanove, s katerimi bi te prispevale h kritju stroškov za reševanje finančnih kriz v prihodnosti. S tem skupnim stališčem bo unija nastopila na vrhu skupine G20 naslednji teden v kanadskem Torontu.

Merklova se je ob prihodu zavzela za pripravo enotnih stališč Evropske unije za srečanje G 20, ki bo v Torontu, ki naj bi vključevali tudi bančne dajatve in obdavčenje finančnih trgov. Nemčija in Francija sta po njenih besedah naklonjeni tudi pozivu, naj tisti, ki so povzročili krizo, plačajo za to.

Estonija kmalu z evrom
V Bruslju so prižgali zeleno luč za vstop Estonije v območje evra s 1. januarjem prihodnje leto. Ta baltska država bo tako z novim letom svojo krono zamenjala za evro in postala 17. članica unije s skupno evropsko valuto. Vstop Estonije v območje evra s 1. januarjem prihodnje leto so nedavno podprli že finančni ministri EU, ki bodo prevzem evra v Estoniji dokončno potrdili na julijskem zasedanju.

Poljski premier Donald Tusk je kot eno izmed ključnih vprašanj za Poljsko izpostavil, da ne bo dovolil, da bi območje evra postalo ločen klub držav. "Evropska unija ne potrebuje novih institucij, ampak mora obstoječe institucije napraviti učinkovitejše," je povedal Tusk in dodal, da se mu zdi, da se s tem stališčem strinja večina držav, ter da pritisk Francije ni prinesel rezultatov.

Ni potrebe po "gospodarski vladi"
Voditelji so se zavzeli za okrepljeno gospodarsko upravljanje in javnofinančno usklajevanje v okviru obstoječih pravil. Van Rompuy je pojasnil, da ni potrebe po novih ustanovah, pri gospodarskem upravljanju pa je treba ubrati pragmatičen in izvedljiv pristop. Med voditelji sedemindvajseterice se tako ni uveljavila prvotna francoska zamisel o posebni "gospodarski vladi" za območje evra, ki bi dobila obliko nove ustanove s svojim sekretariatom.

Že pred vrhom voditeljev sta se proti vzpostavljanju novih institucij izrekla tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in britanski premier David Cameron. Barroso je poudaril, da se je treba osredotočiti na vsebino, ne na razpravo o institucijah, Cameron pa je ob tem dejal, da so te besede "glasba za njegova ušesa".

Novi britanski premier, ki je sicer največji evroskeptik med voditelji držav članic Unije, je zatrdil, da bo Velika Britanija igrala zelo pozitivno in dejavno vlogo v sedemindvajseterici, a da bodo seveda vselej branili svoje nacionalne interese, kot to počnejo tudi drugi. Ob tem je dejal, da Velika Britanija ni in nikoli ne bo članica območja evra, a da je močan in uspešen evro ključen za britanske nacionalne interese.