Biotska raznolikost, naravni viri, ekološka pridelava hrane ter pogum za nove ideje in sodelovanje so bili rdeča nit serije oddaj Village Folk v letu 2015.
Kompilacija različnih izsekov iz že predvajanih oddaj pomembnost teh tematik za preživetje civilizacije na našem planetu še bolj poudari in izpostavi.
O sejmu malih sirarjev ...
»Škripavac« je mladi sir, ki ga izdelujejo samo v Liki, ime je dobil, ker, ko ga poizkusimo zares škripa med zobmi. Mira, se je po domovinski vojni vrnila v vas Suvaja, kjer se rodila in skupaj s svojo družino, s pomočjo evropskega denarja, postavila mlekarno, kjer poleg »škripavca« izdeluje tudi druge sire. V vas so se vrnili le redki domačini,vendar je med njimi tudi nekaj mladih, ki jih je Mira že navdušila, da se bodo preizkusili v sirarstvu. Škripavac in druge sire že prepoznavajo turisti, ki po sir prihajajo tudi iz Dalmacije, uvrščen pa je tudi na seznam mednarodne organizacije Slow Food.
»Škripavac« je mladi sir, ki ga izdelujejo samo v Liki, ime je dobil , ker, ko ga poizkusimo zares škripa med zobmi. Mira, se je po domovinski vojni vrnila v vas Suvaja , kjer se rodila in skupaj s svojo družino, s pomočjo evropskega denarja, postavila mlekarno , kjer poleg »škripavca« izdeluje tudi druge sire. V vas so se vrnili le redki domačini,vendar je med njimi tudi nekaj mladih , ki jih je Mira že navdušila, da se bodo preizkusili v sirarstvu. Škripavac in druge sire že prepoznavajo turisti , ki po sir prihajajo tudi iz Dalmacije, uvrščen pa je tudi na seznam mednarodne organizacije Slow Food.
V tokratni oddaji vam predstavljamo eko-socialno kmetijstvo.
Johannes vsako leto tri mesece preživi na planini, kjer izdeluje sir in maslo. Zadnje poletje je preživel na tetini planini Biber nad Bad Gestainom skupaj s svojima sestričnama. Na številnih planinah v bližini Salzburga poleti izdelujejo sir in maslo, obišče jih tudi veliko turistov,saj imajo planine tudi sobe za prenočitev. Na planini je poleg molže in izdelovanja sira veliko dela tudi z ohranjanjem pašnikov. Gozd se zelo hitro širi. Ohranjanje planinske paše je zelo pomembno tudi za ohranjanje biotske raznolikosti.
Markusov oče je bil med pionirji projektov z obnovljivo energijo v deželi Salzburg že v 80 letih. Danes Markus izkorišča tako vodo kot tudi sonce in biomaso. Posestvo, ki ga sestavlja poleg planine v dolini še predelava mesa, proizvodnja piva, turizem in kulinarika je tesno povezano z obnovljivo energijo, ki jo oddajajo tudi v omrežje. Obnovljiva energija biomase pa povezuje v projekt tudi druge kmete.
Mario di Bernardi se je rodil v dolini Rezije. Spomini na otroštvo, ko je njegov ded kupil planino in ko je s celo družino vsako poletje preživel nekaj mesecev na paši so še vedno zelo živi. Danes so planine pod Kaninom večinoma prazne. Kljub temu, da se preživlja tudi z delom na avtocesti, je želja da bi planina ponovno zaživela zelo velika.
Mario di Bernardi se je rodil v dolini Rezije. Spomini na otroštvo, ko je njegov ded kupil planino in ko je s celo družino vsako poletje preživel nekaj mesecev na paši so še vedno zelo živi. Danes so planine pod Kaninom večinoma prazne. Kljub temu, da se preživlja tudi z delom na avtocesti, je želja da bi planina ponovno zaživela zelo velika.
Česen iz doline Rezije, ki mu po rezijsko rečejo strok, je svetovno znana kulinarična posebnost, je namreč prijetnega sladkega okusa. Površine kjer ga pridelujejo so majhne, vendar se je v projekt povezalo več kot 30 prebivalcev v dolini. Strok je uvrščen tudi med projekte Presidia, v okviru mednarodnega Slow Fooda, ki ščiti lokalne pridelke in spodbuja ljudi, da se med seboj povezujejo, tako kot so se povezali prebivalci Rezije
Samo nekaj korakov od dunajske Opere je nastal urbani zelenjavni vrt. Simone je v Buenos Airesu študirala prostorsko urejanje in po svoji vrnitvi s somišljeniki izpeljala projekt vrta Karls garten sredi avstrijske prestolnice. Pogajanja z mestnimi oblastmi pri niso bila lahka, vendar je danes urbani zelenjavni vrt tudi zanimiva turistična točka Dunaja. K projektu je pristopil tudi lastnik restavracije v Karls gartnu, ki z veseljem začimbe in zelenjavo uporablja tudi v svoji gastronomski ponudbi.
Arhe Noah je že v 80 letih v majhni avstrijski vasici Schilten, na zapuščenem samostanskem vrtu začel uresničevati svojo vizijo in s podporo ljudi kot so Mihaela, Iga, Rupert je nastala banka tradicionalnih avtohtonih vrst in sort semen, ki jih več tisoč somišljenikov ideje Arche Noah danes sadi na svojih kmetijah, vrtovih in balkonih in tako prispevajo k ohranjanju globalne biotske raznolikosti.
Projekt zaščite padovanske kokoši povezuje ljudi in prinaša denar ter nova delovna mesta. Kokoš iz Padove, ki ima za seboj bogato zgodovino danes zaščitene avtohtone pasme, danes gojijo na številnih ekoloških kmetijah v okolici Padove. Meso je prava kulinarična specialiteta, na voljo je v številnih mesnicah, kot lokalna posebnost je uvrščena na jedilnike prestižnih restavracij.
Robi je bil geodet, Alexandra pa je učiteljica v osnovni šoli. V majhni vasici Pianetto, dobro uro oddaljeni od Firenc, sta pred desetimi leti kupila staro vaško kapelo, v kateri sta odprla gostilno in v želji , da bi pripravljala jedi predvsem iz lokalnih pridelkov, povezala med seboj ekološke kmetije iz bližnje okolice. La Campanara je tudi zaradi odličnih lokalnih pridelkov, danes uvrščena med vrhunske restavracije. Aleksandra pa ima svojo kuharsko oddajo tudi na nacionalni italijanski televiziji.
Tonarella je star način ribolova, ki ga ribiči iz Camoglia ohranjajo vse od 17 stoletja in s tem ščitijo biotsko pestrost v Mediteranskem morju. Vsak dan še pred zoro ob treh zjutraj Maurizio s svojo posadko, odrine k mrežam. Nedavno se je posadki pridružil George, ki je prišel iz Romunije. Pozimi je taxsist v Bukarešti, poleti pa je dobil zaposlitev pri ribičih v Camogliju. Tuna je v teh vodah zaščitena, tudi druge zaščitene vrste ribiči vržejo nazaj v morje, ulov tudi tokrat ni bil dober.
Kaj storiti, če si velik pridelovalec krompirja in prodaš kilogram le za 7 centov. Henk in Rene sta nizozemska kmeta, sta tudi soseda in se ukvarjata s pridelavo krompirja. Združila sta moči in razvila idejo, ki se je porodila nekega večera, ko sta po napornem dnevu skupaj za večerjo pripravila ocvrt krompirček. In tako je nastala dobro prodajana blagovna znamka in čips dveh kmetov.
Tudi Garmt je bil postavljen pred življenski izziv. Odločil se je, da bo zagotovil delo ljudem, ki zaradi različnih primanjkljajev dobivajo socialno pomoč iz strani države. In tako je nastala majhna pivovarna, recepte za različna piva z zelišči in začimbami pa Garmt z veseljem pripravlja sam.
Rebecca in Jennifer sta zasnovali prvo kmetijo na morju na Nizozemskem. Poleti pridelujeta morsko solato Ulvo Lactuco, pozimi pa nekatere druge sorte morskih alg. Tudi na slanih poljih v bližini morja nizozemski kmetje vedno bolj sadijo alternativne rastline, ki jim prinesejo več dohodka kot na primer krompir ali sladkorna pesa. Brata Janse gojita morske šparglje, ki jih je mogoče uživati sveže ali pa zmlete, kot neke vrste slano začimbo. Rastline, ki rastejo na slanih površinah ali v morju, vsebujejo veliko beljakovin. Pridelava hrane se po napovedih seli v morje.
Friso je ustanovil podjetje, v okviru katerega delujejo zdravniki streh. V Amsterdamu je veliko streh, ki danes postajajo oskrbni vrtovi. V posebnih koritih, ki so inovacija, gojijo različno zelenjavo.
Wouter je računalnikar, od nedavnega pa prideluje gobe v dveh zabojnikih. Goji jih na substratu, ki je ostanek od proizvodnje piva, tega z ladjico pripeljejo po kanalu do zabojnikov. Wouter načrtuje, da bo pridelal 5 ton gob na teden.
Ger je ob podpori Univerze iz Wageningena začel gojiti žuželke. Najrazličnejše posušene žuželke postajajo del prehrane, nadomestile bodo živalske beljakovine, saj živinoreja močno obremenjuje okolje.
Inovativne trajnostne projekte, povezane s hrano, ki jo bomo potrebovali v prihodnosti za preživetje 9 milijard zemljanov, finančno podpira tudi mesto Amsterdam.
Ard je pred leti prodal svoje podjetje in denar vložil v nakup kmetije v predmestju. Hlev je spremenil v trgovino in kuhinjo oz. restavracijo, kjer danes iz lokalnih pridelkov nastajajo vrhunske jedi.
Najprej so pridelovali zelenjavo na nekaj hektarjih, povpraševanje po ekološki zelenjavi pa se je povečevalo iz dneva v dan. Ard je pridelavo razširil na 20 hektarjev.
Kmetija je tudi socialni projekt. Industrijsko kmetijstvo je obrobne skupine na podeželju potisnilo v kot, je prepričan Ard. Nizozemska država s podporo pomaga ljudem s težavami, vendar je pomembno, da ti ljudje najdejo delo in se počutijo koristne in vključene v družbo. Na kmetiji pomaga 15 fantov, ki prejemajo socialno pomoč.
Jack je v 10 letih zbral 700 različnih vrst zelenjave in tudi sadnih dreves in ustvaril zgodovinski vrt, ki pa še zdaleč ni muzej. Iz pridelane zelenjave v njegovi kuhinji nastajajo kulinarične mojstrovine. Vendar pa stare sorte nimajo vedno dobrega okusa.
Na zgodovinskem vrtu raste tudi veliko užitnih rož. Jack pravi, da prinašajo srečo.
Jack svoje bogato znanje, ki povezuje naravno dediščino in kulinariko, deli z ljudmi, ki prihajajo na vrt in na kuharske delavnice.
Vrtovi te vrste bodo zagotovo zaživeli po vsem svetu.
Otmar Šturm se je že pri 20 letih odločil, da bo kupil vinograd nedaleč od Metlike. Šele po sklenjeni pogodbi je ugotovil, da v vinogradu raste trta traminca, ki takrat ni bila priporočena oz. dovoljena sorta za belokranjski vinorodni okoliš. In tako se je začela zgodba o njegovem vinu – prepovedanemu sadu, ki je dozorel v družinsko podjetje.
Zgodba o industrijski konoplji v Sloveniji je tesno povezana z Dejanom Rengeom. Ko je v 90 letih na Biotehniški fakulteti v Ljubljani napisal diplomsko delo o pridelavi konoplje je primere dobre prakse iskal predvsem v sosednji Avstriji, v Sloveniji je bila ta industrijska rastlina prepovedana. Danes raste na 460 hektarjih in je zagotovo rastlina prihodnosti. Konoplja je vsestransko uporabna v prehrani, iz nje lahko izdelujemo tekstil, izolacijske materiale. V Prekmurju se zanjo odločajo predvsem ekološki kmetje.
Sir oscipek izdelujejo v pogorju Tater že od 14. stoletja. Izdelujejo ga v majhnih lesenih hiškah, kjer ves čas gori ogenj, to daje siru barvo in okus.
Janina je prva ženska pastirica s certifikatom za izdelovanje oscipka. Od spomladi do jeseni vsak dan po jutranji in večerni molži izdeluje sir.
Leta 2008 je oscipek postal prvi zaščiteni poljski proizvod z geografskim poreklom na evropskem trgu. To vrsto sira izdelujejo tudi na Slovaškem, vendar so z dolgotrajnimi pogajanji dosegli, da se oscipek lahko imenuje le sir, ki je izdelan na območju poljskih Tater.
Ob vstopu v Evropsko unijo je ta sir izdelovalo približno 100 pastirjev, proizvodnja pa se je ohranila tudi zaradi njegove uveljavitve na evropskem trgu.
Gorenja Trebuša leži nad Idrijo in se nagiba na Tolminsko. Območje je čudovita naravna dediščina Slovenije. Tu je veliko zapuščenih kmetij. Valerija se je nad kmetovanjem navdušila v resničnostnem šovu »Kmetija išče gospodarja«. Pred letom dni je prišla na kmetijo Gačnik in začela izvajatu projekt, ki bo povezal nekaj opuščenih kmetij, na katerih se že pase živina – koze, osli, krave. V načrtu je tudi pridelava zelenjave in turizem za posameznike, ki cenijo naravno in kulturno dediščino tega prostora. Ljudje, ki želijo izpeljati projekt, pa se bodo verjetno povezali v zadrugo ali zavod – v novo obliko kmetovanja za prihodnost.
Poljska je po vstopu v Evropsko unijo dosegla velik napredek. Kot kmetijska država je izkoristila evropski denar iz kmetijskih in regionalnih skladov, povečala izvoz ter postala prva izvoznica jabolk takoj za Kitajsko, na evropskem trgu pa je uveljavila številne tradicionalne pridelke in izdelke.
Tadeusz in Mariola imata majhno tradicionalno pekarno nedaleč od Lublina.
Tadeusz je pekarno prevzel od svojega očeta, Mariola, ki se je včasih ukvarjala z odnosi z javnostmi, pa je postala pobudnica zaščite lublinskega čebulaža, ki je nedavno pridobil geografsko zaščito na evropskem trgu.
Nova serija priljubljenih oddaj Village folk odgrinja zgodbe o ljudeh, ki pridelujejo hrano. Torej nas oskrbujejo z najpomembnejšo energijo, ki jo potrebujemo za življenje! To počnejo z odgovornim odnosom do naravnega okolja, saj skrbijo za trajnostni razvoj podeželja in inovativno povezujejo kmetijstvo z obnovljivimi viri energije ter naravno dediščino. Vredno jih je spoznati! Oddaje nadgrajujemo tudi v popoldanskem programu Dobra ura, ko v pogovorih v studiu z zanimivimi sogovorniki , ki nagrajujemo vsebine s svojimi pogledi in dobrimi praksami.
TV Slovenija se je z vprašanjem "ali bo mogoče v prihodnosti pridelati dovolj hrane?" v okviru evropskega medijskega projekta Rasti! Hrana za prihodnostintenzivno ukvarjala zadnji dve leti. Urednica projekta in avtorica oddaj Village Folk Barbara Zrimšek je skupaj z ekipo TV Slovenija in produkcijsko hišo Filmservis posnela več kot 50 kratkih zgodb, dokumentarcev o ljudeh, ki v različnih evropskih državah pridelujejo hrano. Zanimive zgodbe ljudi, njihove ideje in razmišljanja so poleg serije oddaj Villlage Folk prinesle izredno zanimiv filmski material za scenarij, na podlagi katerega je nastal dokumentarni film Hrana za prihodnost - naprej h koreninam.
Ginekolog Ivica Vlatkovič se skoraj vsak dan iz ordinacije v Zadru odpravi v svoj oljčnik, kjer najde s mir in uresničuje najrazličnejše ideje povezane z oljkami in vodo.
V bližini dalmatinskega mesta Novi Grad , kjer so živeli tudi njegovi predniki in je še danes veliko zapuščenih vinogradov in nasadov starih oljk, je pred nekaj leti posadil svoj oljčnik, z najrazličnejšimi sortami iz vsega sveta.
Projekt pridelave oljk je tesno povezan z vodo, na posestvu imajo vrtino, ki so jo našli nekaj metrov pod površjem, veš čas zbirajo tudi deževnico.
Asafumi Yamashita, Japonec ki je pred 25 leti prišel v Paris. Najprej se je ukvarjal z bonsaji, po tem je začel pridelovati zelenjavo. Danes sodeluje z najboljšimi kuharji sveta, ki ustvarjajo vrhunsko kulinariko v francoski prestolnici.
Grof Fransisku de Chaleiros je pobudnik evropskega projekta Hiše s tradicijo-»Solares de Portugal«, ki se razvija tudi v drugih evropskih državah. Tudi posestvo Paco de Chaleiros, ki so ga v 12. stoletju zgradili grofovi predniki je del projekta razvoja podeželja v dolini reke Limo, v bližini najstarejšega portugalskega mesta Ponte de Lima. Hiše s tradicijo odpirajo vrata gostom iz vsega sveta, ki lahko okušajo lokalno pridelano hrano in odkrivajo evropsko podeželje.
Virgilio je ekonomist, ki je podedoval 100 hektarsko kmetijo, Ana je bila profesorica. Ko sta uresničila svoji življenjski karieri sta se posvetila še ekološki turistični kmetija v osrednji Portugalski, kjer pridelujejo sadje in zelenjavo. Ker je posestvo veliko je Virgilio del zemlje oddal mlademu kmetu Luisu, ki je prišel iz S Portugalske z željo, da se ukvarja z ekološko pridelavo hrane. Pravila partnerstva so jasna, namesto najemnine 10 % od pridelka.
Luis vsak teden odpelje sadje in različne predelane ekološke proizvode na tržnico v Lizbono.
Kar 48 odstotkov ozemlja , kjer se razteza francoska prestolnica Paris so kmetijska zemljišča. Francozi vse bolj prisegajo na lokalno pridelano hrano , ki jo zelo cenijo tudi pariške restavracije. Veroniqu je bila včasih zaposlena v telekomunikacijskem podjetju , nedavno pa je odprla restavracijo, čajnico in knjigarno z imenom Mille Feuille. Povezala se je z kmeti v okolici in na jedilniku je zgolj lokalno pridelana hrana, ki jo tudi sama pripravlja.
Povezala se je tudi s Charelsom , nekdanjim direktorjem verige trgovin, ki se je odločil za kmetovanje. Na posestvu, ki leži v neposredni bližini Pariza, zemljo mu je oddala država, se ukvarja z ekološko prirejo piščancev.
Vsak četrtek, ko je na kmetiji odprta tudi trgovina, kjer je vedno gneča...
Pavlos je etnobiolog. Študiral je v Nemčiji, svoje znanje dopolnjeval na različnih kontinentih, pred tremi leti pa se je vrnil v rodno Trakijo in se v vasi Makri začel ukvarjati z pridelavo ekološkega oljčnega olja iz oljčnika svojih prednikov. Prepričan je, da je v Grčiji veliko priložnosti in možnosti za nova delovna mesta na podeželju. V svoje projekte je že pritegnil mlade Grke iz okolice mesta Aleksandropolister povezal lokalne pridelke z bogato gastronomijoTrakije.
Andre je eden izmed ekoloških kmetov, ki pridelavo grozdja, sadja in zelenjave prepleta tudi s socialnimi projekti. Quinta de Montalto pa slovi predvsem po srednjeveškem vinu, ki še vedno raste na tem območju, ne nekaj km od mesta Fatima. Andre spoštuje naravo in izkušnje njegove družine, ki se s kmetijstvom ukvarjajo že od leta 1880, obenem pa je tudi podjetnik ekološko vino prodaja tudi na Japonskem, Kitajske in v Kanadi.
Zaradi posodabljanja video arhiva je otežen dostop do oddaj oziroma je trenutno na voljo le nekaj zadnjih oddaj.
Zahvaljujemo se za razumevanje!
V dolini reke Douro na Portugalskem raste več kot 150 različnih sort trte iz katerih donegujejo svetovno znani portovec. Manuel Villas –Boas je v vasi Provesende podedoval hišo in posestvo z stoletno tradicijo, jo odprl za javnost ter z evropskim denarjem uresničil projekt, ki povezuje vino z naravno in kulturno dediščino Portugalske.
Biološka kmetija Adamah je od Dunaja oddaljena le 10 km, tudi Bratislava je zelo blizu. Priložnost za neposredno prodajo na več milionskem trgu je Gerhard uspešno izkoristil. Leta 2001 sta z ženo Sigrid na domove Dunajčanov odpeljala prvih 60 zabojčkov zelenjave. Danes vsak teden Adamahove zabojčke prejme 6000 gospodinjstev.
Ker pridelkov na kmetiji še posebej pozimi ni dovolj in ker je konkurenca na trgu biološke hrane v Avstriji zelo močna, so se povezali še z 200 ekološkimi kmeti v okolici. Kmetija Adamah tako danes trži več kot 3000 pridelkov in ekoloških proizvodov, tudi iz Italije, Grčije, banane iz pravične trgovine Dominikanske republike.
Na kmetiji so se zaposlili vsi otroci, v 10 letih se je pri Adamah odprlo 150 delovnih mest.
Sergio Capaldo je veterinar in na njegovo pobudi se je v 90 letih združilo 20 rejcev piemontskega goveda, ki so želeli proizvode tržiti na bolj prepoznaven način in zanje doseči tudi pravično ceno. In tako je zaživel projekt La Granda, ki je povezal proizvajalce in trgovce, s čimer so ohranili tudi avtohtono piemontsko pasmo govedo, ki daje nadvse kakovostno meso.
Rejci piemontskega goveda sledijo trajnostnemu gospodarjenju, skrbijo da živali živijo v zdravem okolju in se prehranjujejo z lokalno krmo, ki ne vsebuje silaže. V okviru gibanja Slow Food International je širom sveta nastalo že več kot 2000 projektov Presidia, ki podpirajo lokalno, sezonsko pridelano hrano ter biološko raznovrstnost, ki je del naravne dediščine, ki jo zapuščamo potomcem.
Carlo Petrini, novinar, vizionar, pobudnik in predsednik mednarodnega združenja Slow Food, ki se s številnimi projekti zavzema za ohranitev lokalne pridelave na manjših kmetijah , kar je v tesni povezavi s kakovostjo hrane, ohranjanjem biotske raznovstnosti in razvojem posameznih regij. Njegovi projekti presegajo meje in se razvijajo tako v Evropi, J Ameriki in Afriki.-Terra Madre, Presidia… povezujejo majhne kmetije s trgovci in gostilničarji in ohranjajo globalno naravno in kulturno dediščino. Še vedno pa živi in ustvarja v majhnem italijanskem mestecu BRA, kjer se je rodil in ustanovil tudi Univerzo gastronomskih znanosti.
Če bi svet deloval tako kot kmetija Morgenhof, ne bi imeli težav z naravnimi surovinami in energijo. Tu je vse povezano in izhaja iz narave. Kamen, ilovica in les so osnovni materiali iz katerih so zgrajeni hiša, hlev in poslopja. Gozd je vir lesa , ki daje toplotno in električno energijo, kar dopolnjuje še energija sonca, ki suši tudi seno, s čimer se ohranja visoko hranilno vrednost krme. Voda, ki pri tem ostaja je kot zeliščni čaj in jo pijejo teleta. Presežek energije Herbert tudi skladišči s pomočjo 8o. tisoč litrskega rezervoarja.
Posestvo ustvari več energije kot jo potrebuje.
Maria in Kees imata kmetijo in sirarno Divji pašnik v Zelenem srcu Nizozemske. Vedno sta se zavzemala za trajnostno gospodarjenje, v hlevu , na pašniku v sirarni. Travnike kosijo šele junija, da ptice lahko ustvarijo nov zarod, avtohtona pasma krav blarkop, pa je idealna za proizvodnjo ekološkega sira. Keejs je tudi idejni oče znanega sira s kumino, po njegovi recepturi ga pripravljajo po vsej Nizozemski.
Jan in Maxim sta se odločila da se vrneta na Finsko , kjer sta se tudi rodila. Jan je kot mizar dolgo delal v drugih evropskih državah nazadnje v Španiji , ki jo je zapustil zaradi ekonomske krize. Maxim je v Londonu študiral trajnostno oblikovanje. Obema je naravna dediščina Finske, ki je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi velik izziv. Maxim razvija nov naravni material biokompozit za izdelavo smuči in bordov, kar bo v prihodnje paradni konj podjetja , ki sta ga kot mlada oblikovalca nedavno osnovala v laponski prestolnici Roaviemiju. Mladi oblikovalci na Laponskem vse pogosteje iščejo ideje v naravnih materialih, lesu in tudi usnju divjih jelenov.
Hank se je odločil , da bo prevzel dedovo kmetijo na jugu Nizozemske. Po dvorišču se sprehajajo kokoši , v svinjaku je nekaj prašičev na manjšem pašniku čez cesto se pasejo ovce, biki imajo več prostora na velikem naravnem pašniku za sadovnjakom. Biološka pestrost je prisotna na vsakem koraku. Kmetija je tudi učilnica , saj je Hank zasnoval učno po. S pomočjo tabličnega računalnika ali pametnega telefona je mogoče na sprehodu po travnikih , izvedeti marsikaj o kmetiji in pridelavi hrane.
Poleg tega Hank pridelke tudi neposredno trži. Na kmetiji je trgovina, v kuhinji pa skoraj vsak dan pripravljajo hrano , ki jo postrežejo na najrazličnejših prireditvah na kmetiji in tudi širše v obliki cateringa. Na ta način lahko tudi majhne kmetije ustvarijo zaslužek in preživijo.
Luka je naslednik ene izmed družin na Sardiniji , ki se že stoletja ukvarja s kmetijstvom. V zadnjih letih so se ukvarjali predvsem z intenzivno prirejo mleka, ker lokalni pridelki na otoku vedno bolj pridobivajo na ugledu se je Luka odločil , da začne izdelovati sir. Tudi artičoke so eden izmed pridelkov , ki jih na Sardiniji začnejo pobirati konec jeseni in zorijo vse do pomladi. Daniela se je kot biologinja odločila , da se bo preživljala s turizmom na kmetiji, v njeni kuhinji lokalni pridelki iz otoka še pridobivajo vrednost. Iz artičok , ki rastejo tudi na njeni kmetiji je mogoče pripraviti številne jedi , ki sta jih pripravljali že njena nona in mama.
Wim je diplomiral iz kmetijstva in ekonomije. Na Portugalskem se je navdušil nad rejo prašičev na prostem. Ko je predložil svoj projekt nizozemskim bankam so ga vse po vrsti zavrnile. Podprle bi le rejo prašičev v hlevih , saj bi bila na ta način njihova investicija zavarovana. In tako se je Wim odločil da svoj projekt predstavi najširši javnosti in med ljudmi , ki bi bili zainteresirani za kakovostno meso in izdelke poišče potrebna sredstva za zagon projekta. Odziv ljudi je bil zelo dober, Wim danes goji prašiče na prostem na 14 različnih lokacijah po vsej Nizozemski., Prodaja njegovih izdelkov gre dobro , načrtuje da bo projekt razširil še na v Beligijo in Nemčijo in morda Slovenijo……
Elisabetta Falchi je predsednica sardinijskih kmetov. Ukvarja se s pridelavo semenskega riža,ki ga je na degradiranih in slanih območjih ob morju blizu mesta Orestano , kjer ne uspevajo druge kulture, pred več desetletji prvič posejal njen oče. Pridelovalci riža na Sardiniji so povezani v zadrugo, saj tako lažje prodajajo semenski riž in uveljavljajo svoje interese, Evropska unija namerava v prihodnje znižati subvencije za riž in bolj odpreti vrata za uvoz iz drugih kontinentov .Paradni konj Elisabettinega podjetja je črni riž, pri selekciji sort je sodeloval Kitajski žlahtnitelj. Predsednica sardinijskih kmetov ima z rižem in kmetijstvom na otoku še polno načrtov.
Sandra je bila novinarka in glasbena urednica. Na vrtu svojih staršev v Dalmaciji so jo vedno znova navdihovala drevesa smokve s sladkimi plodovi, iz katerih je pripravljala marmelado v majhni provizorični kuhinji na vrtu. In odločila se je da spelje projekt povezan ssmokvami, ustvarila je blagovno znamko, pridobila evropski denar in danes so njeni proizvodi že dobro prepoznavni na trgu in kulinariki Dalmacije.
Otok Sardinija je že desetletja prepoznaven po ovčjem siru "pecorino", vendar otočani iščejo tudi nove možnosti, ki so še vedno povezane s tradicijo. V okolici mesta San Gavino so od nekdaj pridelovali žlahtni žafran, začimbo , ki so jo na otok prinesli menihi. Fausto Gaboni ni načrtoval, da se bo ukvarjal z zemljo saj je po poklicu strojnik, prevzel je očetovo kmetijo in danes se ukvarja z žafranom.
Pirita , ANNE Mare, Mikka so mladi Laponci, ki so svojo prihodnost povezali s severnimi jeleni. Po tradiciji je Pirita spomladi dobila svojega prvega jelena, Mikka je nedavno od očeta prevzel vodenje ene izmed 57 zadrug v katerih so na Laponskem povezali pastirji jelenov.
Mladi pastirji jelenov tako še naprej ohranjajo naravno in kulturno dediščino na S Finske.
Nizozemski otok Texel je raj za ovce in kolesarje. Avtohtona ovca iz Texla je znana povsod po svetu, redijo jo tudi v Združenih državah Amerike in na Novi Zelandiji. Vendar pa prebivalci otoka še zdaleč niso povezani le s tradicijo , nove ideje so nekaj vsakdanjega. Naravni park otoka je zdaj naseljen s škotskim govedom, ki skrbi za naravno ravnotežje, domačini razvijajo tudi projekt gojenja zelenjava v slani vodi. Tudi kulinarika na otoku navdušuje turiste navdušila je tudi ekipo oddaje Village folk .
Ivan Gligora iz hrvaškega otoka Pag , je svojo kariero mlekarja , ki danes proizvaja najboljši ovčji sir na svetu začel v mlekarski šoli v Kranju. V vasi Kolan je postavil svetovno znano mlekarno, ki ohranja tradicijo proizvodnje paškega sira in jo nadgrajuje z znanjem in energijo, ki družinskemu podjetju obeta uspešno prihodnost. Zlati paški sir ima okus po soli in številnih avtohtonih rastlinah otoka, ki jih paške ovce iščejo med kamenjem.
Na Janovi ekološki kmetiji lahko vsak dan opravite nakupe. V veliki skrinji v hlevu ima tudi hamburgerje in pakirano meso za maloprodajo, pa sir in mleko. Na polju se pasejo krave avtohtone pasme blarkop. Odlično kakovost mesa in mlečnih izdelkov so prepoznali tudi v bližnjem hotelu, ki na kmetijo vrača tudi ostanke sadja in zelenjave iz ekološke pridelave , s katerimi Jan krmi nekaj prašičev. Tako je krog zaključen.
To pa še ni vse Jan je v bližnjem mestu postavil velike hladilnike , kjer je mogoče 24 ur na dan nabaviti meso, mleko in zelenjavo.
Rade Bobanovič magister ekonomije, finančnik, politik , vojni pogajalec in soustanovitelj ekološke zadruge Masvin , kjer pridelujejo vino, oljčno olje in smokve s certifikatom ekološke pridelave. Hrvaška si je z vstopom v EU odprla nove trge , ekološka pridelava ima prihodnost, je prepričan Rade ki z neizmerno energijo upravlja posestvo, načrtov za prihodnost je veliko med njimi tudi doktorat iz ekonomije.
Albertova kmetija leži le nekaj kilometrov od Amsterdamskega letališča. Pred leti, ko je koval načrte za prihodnost se je odločil , da del posestva odda vrtcu in tako ohrani majhno kmetijo v neposredni bližini nizozemske prestolnice. Danes je na kmetiji več skupin otrok , ki obiskujejo vrtec, dnevno pa v okviru šole v naravi prihajajo tudi otroci iz bljižnih šol. Albert tako lažje proda tudi pridelke iz svoje bio- dinamične kmetije.
Jose Bove je eden najprepoznavnejših evropskih kmetov. Že v 70 letih je začel svoj boj za malega kmeta na planoti Larzac na jugu Francije , kjer so kmetje s skupnimi močmi dosegli da jim država zaradi zavarovanega vojaškega območja ni vzela zemlje kjer so pasli ovce in izdelovali sir. Jose je sodeloval tudi pri zrušitvi Mcdonalda v francoskem mestu Millau in zaradi tega nekaj časa preživel tudi v zaporu.
Brabant je območje v osrednji Nizozemski, znano po intenzivni reji prašičev. Nizozemska je ena izmed največjih izvoznic hrane tudi svinjskega mesa. Kees je veterinar, ko je moral pred leti zaradi epidemije svinjske gripe sodelovati pri usmrtitvi več milijonov zdravih prašičev , se je odločil, da začne s prirejo na prostem. Keesovi prašiči so ves čas na prostem, v vročem popoldnevu ko jih je obiskala naša ekipa so si privoščili mokro blatno kopel.
Anne je prednica Združenja pastirjev jelenov na Laponskem . Je prva ženska na tem položaju. Njeni predniki so ljudstvo Sami , ki že stoletja pasejo jelene na severu Švedske, Norveške in Finske in so ves čas v neposrednem stiku z naravo. Anina družina se kot številne druge na Laponskem preživlja s prodajo jelenjega mesa. Vendar obsežni finski gozdovi , kjer se pasejo divji severni jeleni niso več varno zatočišče. Vse več je divjih zveri,v prostor pa vedno bolj posegajo tudi rudniki , Finska je bogata z zlatom fosforjem in drugimi vedno bolj pomembnimi naravnimi surovinami .
Dokumentarec, v katerem eno izmed glavnih vlog igra Jose Bove, najbolj znani borec za pravice kmetov v Evropi, je nastal kot epilog serije oddaj Village Folk – zgodb o ljudeh, ki nam pridelujejo hrano in jih je RTV Slovenija posnela v devetih evropskih državah.
Bo hrane v prihodnje dovolj za vse? Na planetu Zemlja bo kmalu živelo 9 milijard ljudi, ki bodo za preživetje potrebovali še enkrat več hrane kot danes. Podnebne spremembe, suše in poplave vse bolj ogrožajo pridelavo hrane, obdelovalne površine se na račun razvoja krčijo. V Evropski uniji je vse manj mladih kmetov, le 6 odstotkov jih je mlajših od 35 let.
Bo hrana postala najpomembnejša strateška surovina naše prihodnosti?
Avtorica Barbara Zrimšek je v dokumentarcu nanizala najrazličnejše zgodbe kmetov iz številnih evropskih držav, ki jih povezuje skupna evropska kmetijska politika – iz držav, ki spodbujajo nova razmišljanja: Kdo bo v prihodnje prideloval hrano, ali je bo dovolj za vse?