Guntis je nekaj let delal na Irskem se vrnil v rodno Latvijo, kupil 7 hektarjev zemlje in se začel tako kot njegovi starši ukvarjati s pridelavo zelenjave. Mlademu kmetu, pri tem ni finančno pomagala niti Latvija niti Evropska unija. Georgios je kot strojni inženir zaradi krize, ki je v Grčiji odnesla mladim delovna mesta začel delati na očetovi kmetiji, kjer pridelujejo sadje. Finančne spodbude za mlade kmete je kriza popolnoma ustavila. Salvatore in Nino sta mlada ekološka kmeta iz Sicilije,pravita da ni veliko mladih, ki bi se ukvarjali z ekološko pridelavo. Callum in Christie na Škotskem redita avtohtono govedo galloway odločitev ali bi še povečala čredo je v današnjih časih težka ... V EU je le 6% kmetov mlajših od 25 let, tretjina starejših od 65. Kdo bo v Evropi leta 2020 še prideloval hrano?
Aleksanders je ribič na reki Salaca na severu Latvije, kjer so ohranili zelo star način ribolova na piškurje. Vsako leto na reki zgradijo neke vrste most, s katerega vsako jutro in vsak večer od avgusta do februarja Aleksanders vrže več kot 70 mrež. Piškurje je lovil že njegov ded in oče. Piškurji so podobni jeguljam in so latvijska kulinarična specialiteta. Aleksanders tradicionalni ribolov uspešno povezuje tudi s turizmom.
Ko se je Latvija leta 1991 osamosvojila izpod ruske oblasti in so razpadli državni kolhozi – kmetje so imeli v času Sovjetske zveze le majhne ohišnice –, je Marisov oče dobil nazaj zemljo svojega očeta, in družina se je začela ukvarjati s sadjarstvom. Maris se je po študiju agronomije, smer ekonomija, pred tremi leti začel ukvarjati s prodajo jabolk. S svojim delom je zelo zadovoljen, načrte, ki si jih je pred leti zastavil, je do določene mere že uresničil. Prepričan je, da kmet ni le poklic, temveč način življenja.
Pierre se ukvarja z obliko ekstenzivne živinoreje v Pirinejih na jugi Francije. Gozdne površine se očistijo in živina se lahko prehranjuje tako s travo kot tudi drugimi mediteranskimi rastlinami in grmovjem. Ta oblika reje živine je na tem območju zelo pomembna tudi zaradi preprečevanja in omejevanja številnih gozdnih požarov, ki so tu, v poletnih sušah, zelo pogosti.
Ibrand je krajinski arhitekt, ki je uresničil željo svojega očeta. Kupil je staro mlečno farmo, začel pridelovati še sadje, zelenjavo, jajca, meso in dejavnost kmetije nadgradil še s socialnim projektom dnevnega varstva starejših. Na Nizozemskem je več kot 1000 kmetij, ki pridelavo hrane dopolnjujejo s socialnimi projekti.
V južni Franciji se trgatev začne septembra. Pascal in Fabien obdelujeta 20 ha vinogradov v vinorodnem območju Rousillon, znanem po naravnih sladkih vinih, ki so jih začeli pridelovati že v 13. stoletju. Francija je svetovna vinska velesila, zato je konkurenca na trgu velika. Pascal se vedno bolj vključuje v evropske projekte, ki vino povezujejo s turizmom ter kulturno in kulinarično dediščino južne Francije.
Nizozenmci izvozijo največ mleka in mlečnih izdelkov takoj za Združenimi državami Amerike. Toon in Mirjam imata mlečno kmetijo na enem izmed rodovitnih nizozemskih polderjev. Sta tudi delničarja v največji mlečni zadrugi v EU Frisland Campina. Vsako jutro in vsak večer pomolzeta več kot 8o krav, intenzivna prireja mleka prinaša denar.
Vendar pa vse več nizozemskih kmetov išče nove alternativne rešitve v kmetijstvu. Klaas ima mlečno kmetijo na območju Natura 2000 zato se je odločil za ekološko prirejo mleka. Ima tudi svojo mlekarno, njegovi ekološki mlečni izdelki so dobro uveljavljeni na lokalnem trgu. Tudi Spert je bil eden izmed frislandskih kmetov z visoko intenzivno prirejo, zdaj namerava v nekaj letih zamenja čredo z manj intenzivno avtohtono pasmo govedi.
V bavarskem mestecu Altusried, so prebivalci sami zgradili most čez reko Iller, pridobili evropski denar in dodali še en projekt k številnim idejam razvoja podeželja v regiji. Pri gradnji mostu so zavihali rokave vsi, tudi župan in kmetje in tako je danes most simbol povezovanja med ljudmi in eden najuspešnejših evropskih projektov razvoja podeželja Leader. Tudi zaradi mostu v Altusried prihaja vedno več turistov, ki tukaj odkrivajo zanimivo kulturno in kulinarično ponudbo, prav zaradi številnih projektov se odpirajo tudi nova delovna mesta, v zadnjih nekaj letih okrog 30.
Djuke, se je po študiju prostorskega planiranja odločila da ostane doma na kmetiji, kjer se oče že vrsto let ukvarja s pridelavo jabolk.
Nizozemsko kmetijstvo je eno najbolj intenzivnih in visoko konkurenčno tudi v svetovnem merilu, trgovanje poteka skoraj izključno na borzi, Nizozemci pa hrano kupujejo predvsem v supermarketih.
Djuke se je odločila, da odpre trgovino na kmetiji, povezala se je še z drugimi kmeti in se odločila da se vključi v projekt Moja krava tvoja krava, ki mestnemu prebivalstvu omogoča da zakupijo kravo, več izvejo o kmetijstvu in uživajo kakovostno ekološko prirejeno meso.
Zgodba o družinskem podjetju Kreuk, se je začela s košaro tulipanov, ko se je Robov in Johnov oče odločil, da bo začel s proizvodnjo čebulic tulipanov in narcis. Danes pri Kreuku letno vzgojijo 35 milijonov čebulic, ki jih izvažajo tudi v ZDA in na Japonsko. V vseh letnih časih dela ne zmanjka. Konec avgusta za prodajo pripravljajo čebulice narcis in muskarija, po tem bo potrebno pripraviti zemljo in posaditi tulipane, ki so šele po treh letih godni za prodajo …
Nizozemci letno izvozijo 9 miljard cvetlic, s čimer se ukvarja okrog 3000 podjetij.
Roman in Sonja sta ekološka kmeta iz avstrijske vasice Markenbrechts, ki leži dobrih 80 km od jedrske elektrarne Temelin.
Prav bližina nuklearke je Romana spodbudila, da je na svoji kmetiji začel iskati najrazličnejše rešitve povezane z obnovljivo energijo, sonca in biomase. Iz sončnic in lanu pridobivajo olje, ki ga uporabljajo tudi za pogon predelanega družinskega avtomobila. Sončno energijo na kmetiji celo skladiščijo v posebnih baterijah. Tudi pridelava poljščin in ekološka prireja mesa, sta del zaključenega obnovljivega kroga. Dobri zgledi vlečejo in tako je v vasi iz leta v leto več ekoloških kmetov, vračajo pa se tudi mladi, ki obnavljajo kmetije svojih dedov.
Pokrajina Galloway je dom ene od najstarejših pasem škotskega goveda. Rahlo valovita pokrajina ter milo in vlažno podnebje na jugozahodu Škotske sta idealna za poljedelstvo in živinorejo. Callum in Chirstie Baird sta ena najmlajših rejcev, Andrew Waugh je iz družine z dolgo tradicijo. Govedo je v teh krajih zelo osebna zadeva, vsak ima svojo najljubšo kravo in imena zanje so skrbno izbrana ...
James Beatie prideluje ječmen na severovzhodu Škotske. Območje reke Spey je žitnica dežele. Tu pridelajo največ ječmena v deželi, ena od pomembnih sestavin za viski. Zaradi vremenskih razmer so pogoji za kmetijsto na severu Evrope težji in priložnosti precej omejene, a ječmen, ki ga potrebuje ena najmočnejših industrij Velike Britanije, kmetom omogoča dobro preživetje.
Georg, Marija, Erich so pionirji bioregije Ramsau. Njihova ideja da povežejo šport, eko turizem in eko kmetovanje z neokrnjenim okoljem na območju nedaleč od avstrijskega športno – turističnega centra Schladming se uresničuje. Bioregija Ramsau je zaživela leta 1999 ko je Georg kmet in vrhunski športnik med seboj povezal kmete, ki so z lokalno pridelano hrano predvsem mlekom in mlečnimi izdelki začeli oskrbovati najrazličnejše športne dogodke. Marija in Erich, ki se ukvarjata z ekološkim turizmom pa sta bioregijo oplemenitila še s socialnim projektom. V njuni hiši je vedno polno mladih, ki jim življenje ni prizaneslo, tu pa so se jim odprle nove priložnosti ...
Na planini Zaprikraj nad Drežniškimi Ravnami se še vedno vsako leto pase živina. Kmetje iz vasi prihajajo iz doline na planino za toliko dni kolikor glav živine imajo. Za eno kravo je potrebno odslužiti 3 dni in znati delati tudi sir.
Planina Zaprikraj je model pašne skupnosti, ki ji ni primere nikjer v Evropski uniji. Davorin Koren je sicer vodja evropskih projektov v Triglavskem narodnem parku živi v Drežniških ravnah, s tremi sinovi ga pot pogosto zanese na Zaprikraj.
Lisa se je v rodni Raabs iz Dunaja vrnila leta 2002 ob velikih poplavah, ki so naredile veliko škode na družinskem mlinu ob reki Thayi, kjer je njen oče Peter med prvimi začel z mletjem ekološke polnozrnate moke. Dykov mlin je globalno prepoznavno podjetje, ki se ukvarja tudi s konstrukcijo in izdelavo kontejnerskih mlinov, ki jih lahko uporabljajo tudi v manj razvitem svetu. Lisa in njen oče Peter danes skupaj vodita Dykov mlin in sta ambasadorja ekološke pridelave žita v Avstriji.
Peter Studen , Mimi Porta in Romana Rejc so ekološki kmetje, ki so med prvimi v Sloveniji vstopili v partnersko kmetijstvo, ki je dogovor med kmetom in potrošnikom o odkupu pridelkov po prej dogovorjeni količini in ceni. Partnersko kmetijstvo je dober način kako zagotoviti kakovostno hrano za prebivalce v urbanih okoljih.
Tomas Ligas je vinogradnik in vinar ter ambasador pridelave ekološkega grozdja v Grčiji. Živi v Pelli v grški Makedoniji, kjer je kmetoval tudi njegov oče. Po študiju enologije v Franciji se je z ženo Francozinjo vrnil v Pello v grški Makedoniji in zasadil vinograde.
Brigida Jimenez je vse življenje povezana z oljkami. Šolana farmacevtka je danes direktorica Inštituta za razvoj kmetijstva v Andaluziji in ena najbolj priznanih španskih degustatorjev oljčnega olja. Še višja kakovost oljčnih olj iz Andaluzije, že zdaj jih ima 12 zaščiteno označbo porekla, je Brigidino življenjsko poslanstvo.
Gregor se je iz doline pred časom preselil na dedovo kmetijo, vsak dan se ukvarja z živino in ob tem študira. Na Biotehniški fakulteti zaključuje magisterij o cikah, avtohtoni slovenski pasmi krav , ki jo na Kuharjevi kmetiji redijo od nekdaj. A Gregor ni le študent in kmet temveč tudi gorski tekač, ko je na kmetiji vse postorjeno četudi je noč ali zima, si obuje superge in teče……
Dolores je od malih nog vajena dela na polju v rodnem Aznalcazarju blizu Seville. Skupaj s sinovi vodi eno največjih družinskih podjetij v regiji ,ki se ukvarja predvsem s pridelavo in izvozom krompirja. A kraljica krompirja je tudi uspešna županja , ki verjame v nove priložnosti Andaluzije, kot so ekološka hrana in obnovljivi viri energije.
Gospodarska kriza v Grčije je marsikaterega mladega Grka prisilila, da se vrne domov in se ukvarja s kmetijstvom. Georgiosu je oče prepustil polovico posestva z marelicami in češnjami, Nikolaos in Sakis sta se po propadlem poslu s tekstilom začela ukvarjati s proizvodnjo grške fete. Vendar je v EU le 7% kmetov mlajših od 35 let.
V majhnem mestecu Krokus v grški Makedoniji kmetje na poljih že 300 let gojijo žlahtni žafran, začimbo, ki ima tudi zdravilne učinke. Ker so se povezali v zadrugo, ga uspešno tržijo tudi na svetovnem trgu. Kar 150.000 cvetov je potrebno za kilogram žlahtnega žafrana, ki prinaša dohodek več kot 800 družinam.
Na Siciliji takoj za Sardinijo zraste največ ekoloških pridelkov v Italiji. Salvatore in Nino sta mlada kmeta, ki pridelujeta ekološko zelenjavo in olje, brata Vincenzo in Ettore sta se odločila za eko turizem na kmetiji, Dorotea prideluje avtohtone siciljanske sorte stročnic.
Rdeča sicilijanska pomaranča raste na območju v bližine Etne in ima na evropskem trgu zaščiteno geografsko poreklo. S pridelavo pomaranč se ukvarja tudi Gerardo Diana, predsednik siciljanskih kmetov.