Ko vas pokliče ljubezen, ji sledite, čeprav je njena pot strma in težka. In kadar vas vzame na svoje peruti, se ji prepustite, čeprav vas utegne meč, skrit med njenim perjem raniti.«
(Kahlil Gibran – Prerok)
Foto: Društvo mladih Vozel
Ljubezen je nekaj zelo lepega. Verjetno nekaj najlepšega na svetu, če jo seveda razumemo in če jo ne izkoriščamo, kar se v sedanjem času pogosto, prepogosto dogaja. Ljubezni ne smemo enačiti z zaljubljenostjo, ker je med njima velika razlika. Zaljubljenost je kratko obdobje v katerem si osebi delita svoje občutke in misli, medtem ko je ljubezen sad spoštovanja ter medsebojnega delovanja med ljudmi. Ljubezen pa ne zraste le med zakoncema ali zaljubljencema. Ljubezen je veliko večja in medse zajame tudi mamo z otrokom, prijatelje ter človekov odnos z življenjem. Ali je kaj lepšega od trenutka, ko otroka položijo v materin objem? Ko po morečih sanjah oče stisne hčerko k sebi in jo tolaži, ko fant svojemu dekletu prijetno šepeta v uho. Je kaj lepšega od veselega vrtnarja, ki občuduje svoje cvetlice, sadove njegovega dela? Ko zaspani pek gleda srečne otroke, ki jedo svež kruh, njegovo delo? Ali je kaj lepšega? Ko ležiš v objemu travnih bilk, ob valovanju petja čričkov in rahlem vetriču, ki ti mrši lase. Šele ob takih trenutkih se zaveš, kaj je ljubezen in šele takrat veš, da nekdo bdi nad tabo naj je to Bog ali oseba, ki te ima resnično rada, ki te resnično ljubi!
Meta Kompara
Foto: Društvo mladih Vozel
Ljubiti pomeni darovati se… darovati sebe, svoje misli, trenutke, želje... nekomu, ki ga imaš rad. Pa naj bo to prijatelj, sorodnik, bližnji, ali popoln neznanec. Ljubiti pomeni tudi sprejemati nekoga, njegove napake, sanje, spretnosti in slabosti. Imeti rad ne pomenijo darila. Imeti rad pomeni biti ponosen na nekoga, pa čeprav se ta kdaj zmoti, in biti vesel za nekoga, pa čeprav ti je prejšnji dan storil krivico. Ljubezen ni stvar, ki jo podariš zavito v paketu. Ljubezen je čustvo, ki se ga deli z občutkom, toplino, nasmehom, prijaznostjo, pozornostjo, objemom… Trenutek ljubezni se ponuja vsakemu. Le, da nekateri to sprejmejo kot nekaj navadnega, drugi pa si za to priskrbijo poseben prostor v srcu. Če ljubiš, si ljubljen in imaš vse. Le zakaj potem vsi tega ne počnemo? Zakaj je nekomu tako težko priznati in mu reči: »Rad te imam?« Zakaj je tako težko nekomu povedati, da je čudovit, da se nam zdi nekaj posebnega, enkratnega, edinstvenega, ko pa vemo kako lep je občutek, ko sami to slišimo?
Foto: Društvo mladih Vozel
Če sam ljubiš svet, ga že s tem spreminjaš, ker ga vidiš kot le malokdo. Vidiš ga v barvah mavrice. Vsak drobec, ki ga je ustvaril On, se ti zdi nekaj posebnega. Vsak delček tega sveta odzvanja Njegovo ljubezen do nas, oznanja Njega. Vse stvarstvo je dih ljubezni in vsak človek je ljubezen. Vsak človek je ljubezen… In ljubezen je nekaj lepega, svetlega, nekaj česar si vsi želimo, nekaj po čemer vsi hrepenimo. Ljubezen so krila, ki jih je Bog dal človeku, da bi ta mogel poleteti k njemu, ljubezen sem jaz in ljubezen si ti… Če je ljubezen res tako lepa, zakaj smo nestrpni do drugačnih, do bližnjih? Zakaj jih odrivamo in zakaj jim povzročamo bolečino? Zakaj bežimo od tistih, ki nas potrebujejo in zakaj ne dvignemo pogleda tistim, ki vpijejo po naši pomoči? Zakaj jim ne podelimo ljubezni, del katere smo sami, zakaj jim ne ponudimo delčka sebe? Biti ljubljen pomeni več kot biti bogat, ker pomeni biti srečen.
Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine. ( 1Kor 14, 4-8).
Tina Bizjak
Foto: Društvo mladih Vozel
Samo ena trditev o ljubezni se mi zdi, da drži popolnoma in sicer: Bog je ljubezen.
Prepričan sem, da je Bog oz. Alah ali Manitu prisoten v vsakem srcu, ki ljubi. Še več – mislim, da je tam v vsej polnosti, ki jo je človek sposoben živeti.
In tako kot je za nas nedoumljiv Bog in njegova neskončnost, se tudi moči ljubezni verjetno ne bomo nikoli zares zavedali. Mnogokrat obupujemo nad tem svetom, nad politiki, mladino, izkoriščevalskimi sosedi… ampak kaj nam vse to prinese? Jezus nas zelo lepo in preprosto pouči kaj je bistvena zapoved našega življenja. In kdor mu ne verjame, gre lahko sam iskat – prepričan sem, da če bo imel odprte oči in srce, bo navsezadnje le lahko pritrdil Jezusu. Saj nam tudi zgodovina kaže kaj je naredilo bistvene premike za celotno človeštvo – ali izjemno sovraštvo ali izjemna ljubezen. Po moje se mora vsak od nas vprašati le za kaj želi graditi? Kaj ta svet bolj potrebuje? Takoj za tem se začne – strma in težavna, toda čudovita in enkratna pot, za katero verjamem, da je njen cilj Ljubezen.
Ta svet potrebuje danes prav tebe, da se odločiš Zanj, da daruješ svoje življenje, da ga boš lahko našel v vsej polnosti. Tudi ti in jaz lahko postaneva Njegove orodje upanja, prek edine možne poti – ljubezni.
Benjamin Tomažič