Škofijska gimnazija Vipava - Stična

STIČNA 2006

Tudi letos so se mladi iz cele Slovenije v začetku meseca septembra zbrali v Stični na tradicionalnem srečanju katoliške mladine. Med mladimi je bilo tudi precej dijakov Škofijske gimnazije iz Vipave. Vrnili so se navdušeni, polni čudovitih vtisov in spominov. Tu je le nekaj izmed mnogih mnenj:

»Letos sem bil prvič in bilo je res zelo fajn … Malo me je motilo, ker je deževalo, vendar je bilo vzdušje kljub temu zelo dobro.« (Matej)

»Letos me je Stična zaradi velike količine blata in vode bolj spominjala na Rock Otočec kot na versko srečanje. Tudi evforija je bila v zraku, srečanje starih prijateljev, muzika … Zakon!« (Ana)

»Bil sem prvič in sem se zelo bal, da ne bo dobro … Toda kljub dežju je bilo super (seveda bi bilo v sončnem vremenu še veliko lepše). Presenetilo me je, da to ogromno množico ljudi deževje sploh ni motilo. Videl sem nekaj ljudi, ki jih nisem že dolgo in spoznal tudi nekaj novih. Naslednje leto grem zagotovo spet!« (Jan)

»V Stični je bilo super! Množica vesele in dobrovoljne mladine je žurala kljub slabemu vremenu. Se vidimo v Stični 2007!« (Marko)

»Stična je zakon! Še dež ji ne škodi! :-) Lepo je videti sošolce in prijatelje, ki so povsem sproščeni in enostavno srečni. Celo leto lahko hodiš po cesti in opazuješ ljudi, a ne boš našel tolikšnega veselja, kot sije v Stični z enega samega obraza. In če seštejemo vse obraze, ki so se udeležili srečanja, lahko rečemo, da je to dan, ko je v Sloveniji največ veselja na kupu.« (Urška)

»V Stični mi je bilo ful všeč, glasba, družba, dež, delavnice … Vse je bilo super in naslednje leto gremo spet!« (Anja)

»Bilo je super! Več kot šest tisoč nas je tam skupaj v dežju pelo, plesalo, norelo … Vsi mokri, blatni, veseli in srečni.« (Tanja)

»Pri meni je kar pravilo, da je vsaka naslednja Stična boljša od prejšnje. Letošnja mi je bila všeč predvsem zaradi sklepnega dela, ko smo mladi v dežju peli in plesali na znane popevke in druge mladinske verske pesmi. Čutiti je bilo enotni duh vseh prisotnih, pripravljenih, da ponesejo Njegovo besedo naprej v svet.« (Marjeta)

»Hmmm … Bilo je kar fajn, vendar bi bilo brez dežja še boljše, saj se tako ne bi nenehno skrivali pod streho ali dežnikom. Vzdušje je bilo enkratno, srečali smo stare prijatelje, se pogovarjali …« (Samo)