Izlet Stične na Dunaj

 

Po šestih urah smo se pripeljali na Dunaj in naš prvi postanek je bil  Sch?nbrunn. Privoščili smo si grajski zajtrk na grajskih vrtovih, seveda na klopcah in s hrano iz nahrbtnika:) Tam nas je presenetil mrzel veter in rahla oblačnost. Ko smo pomalicali smo se odpravili v tehnični muzej na toplo. Kar odleglo nam je, ker smo se lahko segreli. Že med samim ogledom muzeja pa smo se nekateri držali za glavo, ker smo skozi okna opazili, kako je kar naenkrat začelo močno snežiti. A ta metež je ponehal, ko smo se odpravljali iz muzeja. Odpeljali smo se proti centru mesta. In tam smo imeli možnost prostega ogleda, kar si je pač kod želel ogledati.....Hofburg, Mihaelskirche, cesarsko zakladnico in še marsikaj. Druga možnost je bila segrevanje v vseh možnih trgovinah po centru mesta in ugotavljanje ali je Dunaj res tako drag. Popoldne smo imeli voden ogled katedrale sv. Štefana in katakomb, ki se skrivajo pod to mogočno gotsko stavbo. Po ogledu nas je sprejel  škof dr. Franz Scharl, ki se je tudi slikal z nami. Potem smo šli peš po najdražji ulici Dunaja in na njej srečali mlade Slovence, ki so imeli misijon. Ker smo animatorji smo se jim pridružili za nekaj minut in skupaj z njimi prepevali in ogrevali mimoidoče z gibi, da bi prispevali kakšen evro za pomoč ljudem na balkanu.

 

 

Foto: Janja Cvetko

 

Po parih pesmih smo odhiteli naprej proti cerkvi sv. Avguština, kjer smo imeli zahvalno mašo za našo Stično. Po napornem postopanju po mestu, zmrzovanju  in pozni uri smo končno dočakali topli obrok in nastanitev v vrtcu. Spali smo vsi skupaj v enem prostoru, da nas nikakor ni moglo zebsti. Bilo je kar zabavno, ker nihče od nas ni vedel kje in kako bomo spali. Lahko bi rekli, da je bil to del presenečenja. Bili smo res utrujeni in smo hitro pospali.

Naslednji dan pa nas je čakal ogled naravoslovnega muzeja in potem ogled Dunajske državne opere. Mislim, da lahko rečem v imenu vseh, da smo bili šokirani nad opero. Za primer nas je  šokiralo že to, da  je samo za premikanje in postavljanje scene zaposlenih 1000 ljudi in druga zanimiva stvar, da lahko za 25 evrov na minuto najameš kraljevo sobo pomembnih ljudi iz preteklosti kot sta bila Franc Jožef in njegova žena Sisi in v njej praznuješ karkoli. Edini pogoj je, da si gala oblečen, ker imajo avstrijci spoštljiv odnos do svojih vladarjev.

 

 

Foto: Janja Cvetko

Po ogledu opere smo se odpeljali proti cistercijanski opatiji Heiligenkreuz. To pa je bil naš zadnji ogled. Opatijo nam je razkazal pater Karl, ki je tam odgovoren za mladino in nam povedal o mladinski pastorali. Prisotni smo bili pri petih večernicah, ki so jih peli patri in potem smo imeli še zaključno mašo, pri kateri smo sodelovali s podobnim petjem kot v Stični. Med mašo in na koncu so prisotni domačini bili navdušeni nad našim petjem in gibi, da so nam ploskali in mi smo jim zapeli še par pesmi. Bil je res čudovit občutek, na eni strani kapele smo bili mi mladi, na drugi  pa predvsem starejši verniki. Najlepše pa je bilo, kako so brez problemov ploskali z nami in sledili našim pesmim. Maša je bila v nemškem in angleškem jeziku, tako da smo lahko vse razumeli in pater Karl je res faca. Mimogrede se je naučil par besed po slovensko in nam na začetku maše zaželel DOBRODOŠLI.

 

Ko smo se  poslovili nas je čakala samo še vožnja proti Ljubljani, kamor smo prišli ob dveh ponoči.

 

 

Foto: Hana Vrčkovnik

 

Zanimivo pri vožnji je bilo odmevanje pesmi po avtobusu. Imeli smo kar tri zborčke in vsak je pel svoje pesmi. Bogi so bili tisti, ki so se želeli vsaj malo naspati na poti domov.

 

Bil je res čudovit izlet na katerem so se naše vezi še bolj okrepile. In kar med letom ni bilo možno navezati bolj pristnih stikov med tehniko in animatorji in bendom, smo to lahko nadoknadili v teh dveh dneh. Čeprav nismo veliko govorili o Stični in premišljevali kaj je bilo in kako nam je uspelo, smo se zelo povezali in na tak  simpatičen način  zaključili  Stično 2006.

 

Minca Marolt