Pričakovanje

 

Pričakovanje, pričakovanje, pričakovanje. Vsi v tem času nekaj pričakujemo, vendar moja družina pričakuje na ta sveti in velik praznik, da se srečamo. Ko je nekdo iz velike družine, ki ima veliko otrok, ima ta družina še eno veliko nalogo: Da se drži čim bolj skupaj. In na božič se moja družina, ki je številčna, vsako leto sreča in se zbere, kot smo se nekdaj, ko smo bili mlajši. Moja družina me je naučila, da moramo ostati skupaj in ta praznik nam res lepo prikaže in nam sporoča, kaj je pravi pomen družine, ki je zbrana skupaj, kot je to sveta družina. Zato se ob tem prazniku največkrat zahvaljujem, da sem lahko še vedno skupaj s celotno družino; prav tako pa prosim za vse tiste, ki so brez družin, da najdejo nekoga ob sebi in si ustvarijo svojo družina.

 

 

 

Ob tem prazniku predvsem razmišljam o tistih, ki so sami, ki nimajo nikogar in ob tem s svojo družino molim, da bi se rešili svoje osamljenosti tudi mogoče na način, da najdejo svojega Boga; zato sem mnenja, da je smisel božiča pričakovati, da se snidemo s tistimi, ki jih dolgo nismo videli in se skupaj spominjamo lepih trenutkov. Zame božič niso darila, ampak predvsem druženje, predvsem s družino. Za božič me obkroža predvsem družina, krvna in ne krvna družina. Zame so družina tudi prijatelji, pravi prijatelji, eni izmed njih so tudi tisti, ki nimajo družin in mi veliko pomeni, če smo za božič skupaj, ker ob sebi nočem imeti osamljenih prijateljev. Zame je božič velik praznik, praznik družine in vseh tistih, ki verjamejo v našega Gospoda, Jezusa Kristusa, ki se rodi, in nam s svojim rojstvom sporoča, da se lahko tudi duhovno rodimo in vsako leto spremenimo nekaj na sebi, ter se predvsem naučimo delati dobro in pomagamo tistim, ki bodo veseli in ki so potrebni naše pomoči. Verjamem, da lahko vsi ljudje sklenemo roke in se trudimo za boljši jutri oziroma, da bi gledali in čutili vedno manj trpljenja. Jezus nam vsako leto ob božiču sporoča, da sklenemo roke in izboljšamo naša življenja.
Mirka

 

 

 

Čas pričakovanja božiča je zame najlepši čas v letu. Takrat so vsi okrog mene polni optimizma in pričakovanja, da se bo po božiču nekaj zgodilo, se bo izboljšalo in to jim in tudi meni daje posebno energijo za naprej. Tudi tisti, ki ne verujejo in ne vedo pravega pomena božiča so v tem času še posebej veseli, morda zato, ker je to tudi čas obdarovanja in preprosto čas praznikov in »veseljačenja«. Vem, da so tudi ljudje okrog mene, ki jim božični čas ni tako pri srcu, morda zaradi osamljenosti, katero lahko takšen praznik še bolj poudari, vendar sem prepričana, da če bodo hoteli in bodo verjeli, jim bo On dal veselja in družbe takrat, ko si bodo to želeli. Zato bi si morali vsi, prav vsi ljudje nekaj želeti in prositi za božič in seveda tudi verjeti, da jim bo On to dal in da to že imajo. Meni osebno pričakovanje božiča pomeni, nekakšna priprava za ponovni zagon, »napolnitev baterij« in hkrati začetek novega cerkvenega leta.
Tina

 

Kako pričakujem čas božiča, adventus - prihod, pričakovanje? S polno veselja in z iskrico v očeh, čas veselega pričakovanja... Čas družine, čas novega rojstva...

Čas, ko za trenutek postanem in se zamislim nad zgodovinskim trenutkom, ki je zaznamoval krščanstvo, moje srce in srca vseh verujočih. Je simbol povezanosti, ki jo simbolizira družina v hlevčku. Marija, Jožef in mali Jezus. Spomni me na našo družino, ki se še posebej poveže ob tem velikem dogodku. Prične se že s prvo adventno nedeljo, ko z materjo oblikujeva venčke in prižigava vsako nedeljo novo svečko. Nato okraševanje jelke in oblikovanje okraskov.

 

 

 

Največji dogodek pa nastopi na predvečer božiča, ko se vsa družina zbere pri skupnem obedu, pri večerji. Da bi božič zares čudežno deloval, potrebujemo otroško srce in otroške oči. Jezus je rekel, če ne postanemo kakor otroci, ne pridemo v božje kraljestvo; tako je božič za otroke vseh starosti. Le otrok lahko vstopi v hlevček, ne da bi se zgražal. Le otrok lahko sliši angele in teče v Betlehem, da bi počastil Boga. Gospod, pomagaj nam biti otrok tudi ta božič!
Maja

 

Zame osebno pomeni božič, globoko doživetje srca. V mojem srcu zagori luč novega življenja, upanja in miru, ki razsvetljuje  vse, kar je v moji duši to leto bilo temnega, slabega in mi da novih moči za življenje. 

 

 

 

Doživetje božiča je močno povezano tudi s tem, kako se vsak posameznik nanj pripravi, kaj od njega pričakuje? Ali gre le za obdarovanje in  pričakovanje daril ali pa si  v svojem srcu naredi prostor  tudi za prihod Jezusa.  
Mateja

 

Božič je zame čisti družinski praznik. Vsako leto tistih nekaj trenutkov, ko je okoli tebe res vsa družina, ki se posveča samo drug drugemu. Letos bo božič zame malce drugačen, saj ga pričakujem v še neznanem mestu, v krogu novih ljudi. Vsak ga doživlja drugače, na svoj način. Ulice so bogato okrašene, trgovine polne ljudi, ki vidijo smisel božiča v nakupih. Sam od božiča pričakujem, le to, da bom v krogu svojih najbližjih, kljub temu pa ne bom pozabil vseh tistih, ki nimajo te sreče. In mogoče bo naslednji božič njim prav tako lep kot je meni.
Simon

 

 

 

Božič… pred tremi leti sem na internetu iskal primerno sliko za ozadje na računalniku in ob tem sem naletel na karikaturo, ki je popolnoma spremenila moj pogled na božič. Na tej sliki je bil v enem kotu božiček obkoljen z ljudmi, v drugem pa osamljen Jezušček na križu in spodaj je pisalo »Don't forget the reason for the season.«. Od takrat mi pričakovanje božiča pomeni čas, v katerem poskusim odpraviti kakšno svojo napako, opustiti kakšno razvado in tako z brezskrbnostjo, čisto vestjo in mirnim duhom pričakati božič. Seveda pa mi je v veliko veselje tudi ta zunanja oblika božiča, lučke, okraski, vonj po medenjakih…

 

 

 

 

in zato v predbožičnem času zbiram ideje, ki jih nato na predbožični večer doma v krogu družine uresničujemo. In ko se v tem času tako sprehajam po ulicah Maribora in občudujem dobrote v izložbah, milijone lučk po kandelabrih, vidim tudi ljudi, premražene mamice z otroki, brezdomce… v katerih domovih se ne bo svetilo božično drevo, miza se ne bo šibila pod kupom dobrot; a vseeno jim lahko s toplim pogledom, nasmehom na ustih ponesem v srce delček božične noči, ki je tako bogatim kot revnim, veselim in žalostnim prinesla odrešenje.
Blaž

 

Božič je zame najprijetnejši praznik v letu, saj je največji družinski praznik. Moje priprave na ta večer se začnejo že mesec prej, ko sama izdelam adventni venček in vsako nedeljo prižgemo novo svečko. Iz tedna v teden smo tako  bližje velikemu večeru , ko se spominjamo Jezusovega rojstva.

 

 

 

Ta predbožični čas lahko začutim tudi, ko se sprehodim skozi mesto, saj se trgovci še posebej trudijo zadovoljiti vse želje kupcev. Da se bližajo prazniki me  spomnijo tudi praznično okrašene mestne ulice in po radiu se že vrtijo božične pesmi.

 

 

 

Sama se v adventnem času predvsem trudim, da bi se z bližnjimi čim bolje razumela, saj so dobri medsebojni odnosi odlična podlaga za lepše preživljanje praznikov.

Na sam predbožični večer pa iz naše kuhinje vedno prijetno diši, saj se pripravlja praznična večerja. V kotu stoji smrekica, pod katero so obvezno postavljene jaslice. Po večerji se z družino odpravimo k polnočnici. Ker sem skavtinja, se na božič pripravljamo tudi tam. Pri nas je že v navadi, da na božični večer po maši pripravimo žive jaslice. Da pa je na veliki dan vse lepo in prav, priprave potekajo cel december. S skavti poskrbimo tudi, da Luč miru iz Betlehema zasije v vsakem domu.

Naj tudi vam božič prinese mir!
Sara