Mladinska skupina Črnomelj - Stična

STIČNA 2006

 

 

 Foto: Mladinska skupina Črnomelj


Naša pot se je začela v soboto zjutraj, ko smo se polni pričakovanj zbrali na avtobusu pred gradom v Črnomlju. Ko smo se udobno posadili in pospravili naše mokre dežnike smo se odpravili proti Semiču kjer smo pobrali nekaj mladih, ter skupaj nadaljevali pot proti Stični.

 

 

Foto: Mladinska skupina Črnomelj

 

Foto: Mladinska skupina Črnomelj


Po urni vožnji in krajšemu sprehodu smo končno prišli pred samostan. Prvo smo s prijateljicami odhitele k glavnemu odru, kjer so vsi že poskakovali pesmi letošnje Stične: Tvoja beseda je svetilka mojim nogam.

 

 

Foto: Mladinska skupina Črnomelj

 

Pred mašo smo si še malo pogledale okolico, malicale in se šle pogreti v cerkev. Seveda pa smo predvsem ogledovale knjižico, ki smo jo dobile pri prihodu in ugotavljale kaj bi bilo najbolj zanimivo početi popoldne. Maša se je začela sicer pozneje in z nalivom dežja ampak je bila pravo doživetje pri katerem smo vsi popevali in posnemali vesele animatorje. Po maši smo se odpravile po delavnicah, ki jih je bilo na izbiro res veliko. Delile so se v 5 sklopov in sicer:sveto pismo, poklicanost, kultura življenja, ustvarjalnost in ulica. Vseh skupaj je bilo skoraj 30  in so se dogajale ob in znotraj samostana. S prijateljico sva si izbrali animatorsko delavnico, kjer so nam svoje izkušnje zaupali 3 animatorji.

 

 

Foto: Mladinska skupina Črnomelj

 

Veliko se je dogajalo tudi na sosednjem delu samostanskega travnika, kjer se je predstavljala vojska in kjer so skavti organizirali zabavne igre, skeč,..Veliko pozornosti sta vzbujala tudi 2 policijska konja, ustvarjalne delavnice, delavnica o samopodobi,…Kmalu pa se je začelo tudi sklepno rajanje na osrednjem prostoru. Stična band nas je zabaval z znanimi in manj znanimi pesmimi in kaj kmalu sploh nismo potrebovali  pesmaric.

 

 

Foto: Mladinska skupina Črnomelj

 

Ob petju so nas spodbujali animatorji, ki so z navdušenjem skakali po odru. In četudi nas je nebo zalivalo z dežjem, se na to ob tem enkratnem vzdušjem sploh nismo ozirali. A kaj ko se je to še prekmalu končalo saj nas je avtobus, ki smo ga med množico avtobusov komaj našli, že čakal. Veseli in mokri smo se tako z pesmijo odpravili proti domu.


Moj oseben vtis : Kljub temu, da sem bila na srečanju mladih v Stični že velikokrat, me je vzdušje in dogajanje letošnje Stične prevzelo. Predvsem petje in animatorji, pa tudi delavnice, ki so tako raznovrstne. Praktično lahko vsak najde nekaj zase in res ponese v svoj svet nekaj vesele energije. Vsekakor je to dogodek, ki se ga splača doživeti in podoživeti.

 

Katarina Konda

 

 

 

Foto: Mladinska skupina Črnomelj

 

Stična je vsako leto za vsakogar na nek način posebno doživetje. Za nekatere mlade pomeni dober žur s popivanjem, drugim pač prostor, kjer srečajo mnogo prijateljev in znancev, za škofe je to verjetno obveznost,... pa vselej se sprašujem, le kaj pomeni cistercianskim patrom :) meni, kot animatorki Stične, pomeni predvsem celoletni projekt in svojevrsten izziv.

 

 

Foto: Mladinska skupina Črnomelj


Celoleten projekt zato, ker imamo prve priprave že konec aprila. Pa svojevrsten izziv zato, ker smo na prizorišču že dan prej (v petek) in vadimo »na polno«, v soboto pa se naš dan začne že pred sedmo, običajno z molitvijo v opatovi kapeli in z metulčki v trebuhu (to ni trema, to je zaljubljenost v to, kar počnemo!). In potem, ko smo enkrat na odru, enostavno »plavamo« in upamo, da se bo vse čimbolje posrečilo. Trepeta, da se bo komu kje zalomilo, je bilo letos malo, ker smo bili res dobro pripravljeni in tudi program je bil kvaliteten.

 

 

Foto: Mladinska skupina Črnomelj

 

Všeč mi je bilo npr. da je bilo letos na odru manj animatorjev naenkrat, saj je tako vsak posameznik bolj prišel do izraza.:) Pa to, da smo imeli veliko prstov zraven tudi pri oblikovanju maše. Sploh uvod v pozdrav miru (»sovražim te!«) je bil odlična šok terapija, da so našpičili ušesa še tisti, ki so bili do takrat nekoliko odsotni. Po maši smo imeli slabih 45 minut prosto. Kot vedno do zdaj sem jih izkoristila za vandranje okrog in srečevanje prijateljev iz različnih koncev. Kar prehitro je bilo treba spet nazaj v dekliško sobo, kjer smo imeli še zadnji »posvet« pred zaključnim žurom, med katerim letos nismo imeli posebnega programa, ampak smo več poudarka dali na glasbenike. Takrat sem se res lahko sprostila in uživala, kar je bilo SUPER!

 

 


Foto: Mladinska skupina Črnomelj

 

In na koncu, ko se je Stična spraznila, ko se vsa tista množica porazgubi po avtobusih in vlakih, smo se animatorji posedli v samostansko jedilnico k juhi in čaju, v presenetljivi tišini, preutrujeni, da bi govorili. Le z obrazov se je bralo :»Dobro je šlo!«
In FUL sem hvaležna Bogu, da je v letošnji Stični poskrbel za vse; tudi za to, da je vse tako obilno »požegnal«. In da je res tak »true friend«! :)

 

Lucija Hrastar

 

 

 


Foto: Mladinska skupina Črnomelj

 

Za Slovensko verno mladino je srečanje v Stični voda, ki pogasi našo
žejo. Zaradi političnih prepričanj, ki so do nedavnega vladali v naši
deželi in katerih posledice čutimo še danes, se verni mladi večkrat
počutimo kot ribe na suhem. Zato je Stična tista voda v kateri brez
strahu svobodno plavamo vsako leto. Tu se srečamo s prijatelji iz vseh koncev Slovenije, skupaj pojemo in molimo. Tudi dež ne more pokvariti dobrega vzdušja. V Stični smo lahko tisto, kar smo v resnici, brez
pretvarjanj.

 

Sonja Brula

 

 

 Foto: Mladinska skupina Črnomelj

 

foto galerija

 


KLIK!