BERLIN

YOUTH ACADEMY, BERLIN 2006

Poletne počitnice so zagotovo popoln oddih za vsakega srednješolca. In ne le to, v počitniškem času lahko s pridom izživimo vse s šolo manj povezane želje – za nekatere je to osvežitev v morju in ležanje na peščenih plažah, za druge neskončni klepeti s prijatelji, ples in nore zabave, spet za tretje poležavanje v senci s hladno pijačo in dobro knjigo v roki.

Nekateri dijaki pa kar ne moremo pozabiti na šolo … Odločila sem se, da bom del  počitnic izkoristila za nekakšno šolsko alternativo.

V preteklem šolskem letu sem s svojo raziskovalno nalogo sodelovala na zgodovinskem tekmovanju pod okriljem organizacije Eustory. Izbrana je bila med najboljše prispele naloge in tako sem si kot nagrado prislužila teden dni družbe mladih evropskih raziskovalcev v Berlinu.

Priznati moram, da si sprva nisem niti malo prestavljala, kam se podajam. Profesorica sociologije in tudi mentorica raziskovalne naloge mi je zagotovila, da bo zame to zagotovo nepozabna izkušnja. Čeprav sem bila do njenih besed malce skeptična, se je kasneje izkazalo, da so bile resnične.

29. 7. ob 20.00 je naše letalo pristalo na  Teglu, enem izmed dveh velikih berlinskih letališč. Potovala sem skupaj s profesorico in »sotrpinom« z novomeške gimnazije. Taxi nas je kmalu zatem odložil pred vrati čudovite starinske vile, o kateri sem pozneje izvedela, da se imenuje Wansee forum in je »glavni štab« organizacije Eustory, kjer pogosto gostujejo mladi in tudi tisti malo starejši zgodovinski navdušenci iz cele Evrope. Prispeli smo kot zadnji in zato zamudili spoznavni večer. Drugo jutro smo spoznavali nasmejane obraze mladih Romunov, Italijanov, Dank, Norvežank, Rusinj, Latvijk, Valežanov, Nemk in Bolgarov.

Prvi dan je bil namenjen predstavitvi nalog, s katerimi smo sodelovali na tekmovanjih in se pri tem osredotočili na težave, na katere smo naleteli med delom. Presenetila me je energičnost in pripravljenost za delo, ki je vela iz vseh udeležencev.

Popoldne smo preživeli v centru mesta, razdeljeni v tri skupine in si ogledali najpomembnejše znamenitosti Berlina. Moja skupina se je odpravila v vzhodni, še vedno opazno manj razviti del. Pretresli so nas prizori berlinskega zidu, zazidanih oken v stanovanjih nad njimi in še danes neobnovljenih stavb.

Naslednji dan se je začelo resno delo. Tudi tu smo se delili v tri skupine. Naj omenim, da je seminar potekal pod temo »Konflikti v evropski zgodovini in njihovi odmevi v sedanjosti«, zato je prva skupina obdelovala turške vpade in oblikovala časopis, druga se je ukvarjala z delitvijo Poljske in to predstavljala v radijski oddaji, tretja pa je prevzela tematiko stoletne vojne ter posnela krajši dokumentarec.

Sodelovala sem v časopisni skupini, ki smo jo sestavljala pretežno dekleta. Dela nam ni nikoli zmanjkalo. Izvedli smo intervjuje z mag. političnih znanosti zaposleno na avstrijski ambasadi in zanimivim mladim Turkom ter poskušali izvedeti, kakšen vpliv imajo turški vpadi v dandanašnjih odnosih med Turki in Avstrijci. Iskali smo najrazličnejše podatke o teh dveh narodnostih, razkrivali pravo zgodovinsko ozadje ter seveda napisali nekaj člankov tudi o sami akademiji ter udeležencih.

Dnevi so minevali nepredstavljivo hitro. Res je, nepretrgoma smo bili zaposleni, vendar so nas naloge pritegnile in navdušeni smo sodelovali brez vsake prisile. Obenem smo med sabo postali tudi dobri prijatelji in tistih nekaj prostih uric družno preživeli v improvizirani diskoteki v pritličju Wansee foruma.

Zadnji dan smo predstavili naše delo – časopis, radijsko oddajo in dokumentarec. Bili smo ponosni na doseženo, prav tako tudi naši mentorji.

Naslednje jutro smo se poslovili od čudovitega ambienta Wansee foruma in novih prijateljev.

Teden v Berlinu je pustil v meni neizbrisen pečat. Pa ne le mesto, polno kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, ki spominjajo in opominjajo na prelomne zgodovinske trenutke in tudi ne mešanica kultur … Predvsem me je navdušila zagrizenost, ambicioznost in energija mladih Evropejcev, ki so dokazali, da znajo ustvariti pravi »team« ter znova potrdili dejstvo, da na mladih svet stoji. 

Helena Uršič, 3. a
Škofijska gimnazija Vipava