ŽIVLJENJE JE SAMOPOSTREŽBA…

 

… Zgodba neke deklice …

 

Najprej je bila tema in kar naenkrat sem pred sabo zagledala svetlobo. Sprva je bila meglena, kmalu pa je postala jasna in čista. Rodila sem se. Vstopila sem v nov svet, v življenje. Objelo me je in jaz sem se mu prepustila, ne da bi vedela kaj prinaša, kaj skriva in v kaj se podajam. Dobila sem dar, ki v sebi skriva mnogo darov. Tudi sama sem eden izmed njih. Vendar nisem taka kot drugi, kakor drugi niso podobni meni. Vsi lahko hodimo, se smejimo, dihamo… vendar je vsak zase neprecenljivo bitje. Tako kot tudi ti.

 

 

Foto: Društvo mladih Vozel

 

 

Življenje je res samopostrežba…

Večja sem. Hodim naokrog, opazujem ljudi in svet okrog sebe. Drevesa, ptice, mesto… vse ima svoj namen, svojo nalogo. Hiša nudi zavetje, toplino in dom. Drevo senco, ko smo trudni, da počijemo in si naberemo novih moči. Vse je ustvarjeno, narejeno zato, da čemu služi. Tudi jaz. Razveseljujem ljudi, mamo, očeta, prijatelje… tolažim, ljubim, pomagam… rada jih imam. Ustvarjam. Rišem, pojem, se pogovarjam. Tudi jaz sem ustvarjena z nekim namenom, vendar sem še premajhna, da bi ga odkrila in nemočna, da bi ga lahko uresničila.

 

 

Foto: Društvo mladih Vozel

 

 

Življenje je samopostrežba…

V šoli sem že. Imam veliko prijateljev. Z vsemi se dobro razumem. Kljub temu, da smo si drugačni in da vsak obraz v sebi skriva svojo zgodbo, se dobro razumemo. Dovolj sem že velika, da sama nakupujem, hodim ven… življenje mi ponuja mnogo različnih možnosti, vendar sama izbiram katero bom sprejela. Moja pot ima mnogo stranskih in včasih ne vem po kateri bi šla. Stojim in se sprašujem katera je prava, kam naj grem, toda nikjer ni nikogar, ki bi mi pomagal. Sama si moram postreči in sama izbrati tisto, ki se mi zdi najbolj primerna…

 

 

Foto: Društvo mladih Vozel

 

Življenje je res ena sama velika samopostrežba. Vse nam je na voljo. Sami lahko izbiramo, kaj bomo, kje bomo, izpolnjujemo svoje želje in pričakovanja. Lahko si ga obogatimo. Lahko smo srečni, zadovoljni, vendar le toliko, kolikor si sami dopustimo biti.

 

Tina Bizjak (Društvo mladih Vozel)