Sv. Nikolaj ali po domače kar Miklavž je 5. decembra, tako kot vsako leto, hodil po naših krajih in obdaroval pridne najmlajše, pa tudi malo starejših ni pozabil. Tako se je ustavil tudi pri nas v Jaršah in nas obiskal pri mladinskem verouku.
Še preden je radodarni mož prišel med nas, smo se mladi pogovarjali o tem svetniku – o njegovem življenju, njegovi »popularnosti« po Evropi in o razlogih, zakaj je Nikolaj postal Sveti. Razdeljeni v manjše skupine smo mu pripravili nekaj manjših presenečenj, nato pa smo nestrpno čakali na njegov prihod.
In res je prišel v družbi zlobnega parklja (ki pa pri nas seveda ni imel veliko dela). Da Miklavž ne bi imel preveč sitnosti in stroškov, smo darila kar sami pripravili, Miklavž pa je vodil srečelov.
Ker pa se danes seveda ničesar več ne dobi zastonj, smo si morali svoja darila prislužiti. Tako so nekateri plesali, drugi so morali zapeti ali pa deklamirati pesmico.
Nato je sledil Kviz o Miklavžu za Miklavža. Hoteli smo namreč preveriti svetnikov spomin, ki pa je, kot se je izkazalo, odličen.
Fantje so Miklavžu naredili tudi darilo, nato pa se je »zaradi gužve na cesti« Sv. Nikolaj od nas poslovil.
Čeprav v noči iz 5. na 6. december ta dobri svetnik prav vsako leto nosi darila naokrog, je bilo to miklavževanje nekaj posebnega. Lepo je bilo izvedeti kaj novega o tem svetniku, ki ga pozna skoraj vsa Evropa, pa vendar le malokdo ve, od kje prihaja.
Eva Plaznik