GREH

Pravzaprav danes nenehno srečujemo zanikanje grešnih dejanj, ali bolje rečeno, predstavljanje le-teh kot nekaj dobrega. S tem, ko greh zanikamo oz. ga skušamo potlačiti, omogočamo grehu, da raste, da se širi naprej. Mislm, da je greh najhujši izmed vseh teh novih in razvijajočih se virusov. Je glavni krivec za propadanje trga vrednot in recesijo duha ter vesti. Za boj proti grehu je najboljši antivirus redna molitev ter Bog najboljši borzni posrednik.
Alen

Foto: KM

Le kdo izmed nas se ne znajde znova v preizkušnji vsak dan in se ubada s takšnimi in drugačnimi vprašanji. Takšnega med nami ni. Vsaj jaz ga ne poznam. Vsak izmed nas ima kakšno napako, se vedno ne zna odločiti prav. Zakaj? Ker nas ima Bog tako rad, da nam je dal svobodno voljo. Da se svobodno in z iskrenim srcem odločimo zanj, v takšni in drugačni situaciji, ko smo na preizkušnji in ko nam je naložen križ, kajti greh je ravno nasprotno od tega. Postni čas nam je dan še posebej s tem namenom. Da začnemo premišljevati tudi o sebi, o svojem načinu življenja, kako odgovarjamo na te preizkušnje, kaj bomo v danem trenutku storili. Ta čas pa ni samo odpoved našim pregreham in slabim navadam. Če hočemo, da od postnega časa "nekaj odnesemo" je dobro, da ne razmišljamo samo s svojo glavo in o svojih načrtih, ampak da tudi damo Bogu priložnost, mu prisluhnemo, da nam zaupa svoje načrte z nami.  Da nam pokaže kako nas ima rad, če tudi grešimo vsak dan znova pri isti stvari. Bog ne šteje grehov, šteje pa kolikokrat smo iskreno sposobni stopiti pred njega in priznati, da smo naredili napako. Spomnimo se samo kako je bil oče vesel svojega izgubljenega sina...
Jernej Kirbiš

Avtor slike: Jošt Snoj

Vse se je začelo nekje na prvih straneh Svetega Pisma. Kristjani verujemo, da sta Adam in Eva tako ali drugače zakuhala greh na svetu, saj sta z neupoštevanjem Boga kršila hišni red v raju.  Kakorkoli danes poznamo greh in z njim povezane grešnike, nekateri so svetovno znani in s svojimi dejanji polnijo naslovnice najodmevnejših časnikov, spet drugi so potuhnjeni in tihi, za katere ne ve veliko ljudi.  Nekaj pa je skupno vsem. Noben grešnik ne upošteva vedno  tako imenovanih desetih zapovedi, ki jih je po pričevanju Biblije prejel Mojzes na gori Sinaj.

Mame so nas že od majhnih nog učile, da ima laž kratke noge – s časoma sem ugotovila, da ima res. To mojo  laž s kratkimi nogami sem si zmeraj predstavljala kot majhnega vitkega škrata, ki je bil hiter kot strela in zelo nepredvidljiv.  Nosil je visok rdeč klobuk, ki je spominjal na čarovniškega. Nos je imel dolg in zavit proti ustnicam, ki so bile ozke in velike. Nosil je škornje, ki so na prvi pogled izgledali kakor kavbojski, le da so ti bili svetlo rjavi, ki so imeli sprednji del rahlo privihan. Takšna je bila moja laž, ki je zrasla v otroški glavi, ko mi je bilo kakšnih pet let.  Kakorkoli laži so grda stvar, ki se jih poslužujejo predvsem ljudje v stiski. Za njimi velikokrat stojijo težke besede in stresne situacije. 

Poleg laži, ki so najverjetneje tudi najpogostejši grehi tako med mladimi, kot tudi med tistimi, ki so že v letih, poznamo tudi mnoge druge grehe. Le-ti imajo velikokrat večjo težo.  So razne prevare in izdaje, ki močno bolijo. So nasilje, pa naj si bo fizično, psihično, verbalno, duševno … kakršnokoli. Nasilje je problem v današnji družbi. In bo, dokler bomo ljudje vladali na našem malem modrem planetu.

Vsi grešimo od prvega do zadnjega, ki danes živi na tem svetu. Grešijo otroci, ki se še tega ne zavedajo, ko si želijo igračo svojega prijatelja, ki je v danem trenutku ne želijo deliti s prijateljem. Grešijo šolarji, ki vneto prepisujejo domače naloge in kontrolne naloge od najbližjega soseda. Grešijo njihovi starši, ki se zlažejo, da ni več čokolade, saj  so je otroci pojedli že preveč. Tako grešijo vsi od političnih osebnosti, ki uporabljajo tako imenovane bele laži, ko pomembne stvari zamolčijo javnosti, kot grešijo verski voditelji, ki v mislih kdaj odpotujejo daleč stran od Kristusovih naukov. Vsi smo ljudje in vsi smo vredni ljubezni bližnjega. Pomembna je le zavest, da nihče ni brez napak in da se trudimo živeti po svoji vesti.  Pri grehu je najpomembnejša vest, da smo dejanje naredili narobe in odpuščanje tistega, ki je bil zaradi našega šibkega trenutka oškodovan.

Naj bomo morilci ali lažnivci, prevaranti ali slabi šaljivci. Grešniki smo vsi. Razlikujemo se samo po teži greha, ki smo ga zagrešili.

Mojca Kramberger, 4.d, Škofijske gimnazije A. M. Slomška

<<< nazaj