V naši župniji smo imeli letos na pastoralni praksi diakona, ki je sedaj novomašnik. Ker smo mladi veliko časa preživeli skupaj z njim, nas je povabil med strežnike na svoji novi maši, ki jo bo imel 8. julija na Teharjah. V sklopu priprav na ta dogodek smo imeli v nedeljo, 10. junija strežniki spoznavni piknik.
Vse skupaj smo začeli z deseto mašo na Teharjah. Vsaka skupina je pripravila eno prošnjo. Temo so nam v naprej določili. Po maši smo nadaljevali v učilnici. Tam smo si razdelili delo. Nekateri so pod drevo znosili klopi, stole in mize, drugi oblikovali čevapčiče…, nekateri pa so sedeli in se pogovarjali, igrali kitaro, pili sok ter jedli domače buhtle. Njami! So bili pa dobri! »Tu bi še!« »Dej še meni!« tako je zgledal pretep za buhtlji=). Počasi je vsak končal svoje delo in množica pod drevesom se je vedno bolj večala.
Foto: Mladinska skupina Sveti Duh v Celju
Kuharji pa so medtem, ko smo mi pod drevesom peli, spekli kosilo. Za po kosilu pa smo dobili sladoled. Ta nam je prav ugajal. Po kosilu pa smo še nekoliko posedeli in nadaljevali s petjem. Kakšno urico so nas še pustili, potem pa so nas vrgli na noge in nas odpeljali na igrišče. Nekateri smo odšli peš, drugi pa, ki so »starejši«, so se pripeljali na igrišče z avti. Tudi prav. Na igrišču se je dogajalo popolnoma vse.
Foto: Mladinska skupina Sveti Duh v Celju
Nekateri so igrali nogomet, drugi odbojko, nekaterim ni bilo do ničesar, pa so sedeli, nekateri pa so celo dremali na travi. Vsake toliko časa pa smo si izmenjavali fotoaparat in slikali. To je bilo zabavno. Nekatere slike so uspele, a ne vse. Se pač zgodi. Nismo vsi poklicni slikarji. A poskusit je treba, mogoče pa le uspe=). Sonce nas je kar nekoliko premočno grelo in smo se kar bolj skrivali v senci. Pozneje smo se odpravili nazaj proti našemu orehu, ki smo ga imeli vsi radi, saj je bil naša edina senca. Ker smo se zelo utrudili in porabili preveč kalorij, smo dobili nekaj, kar ne vem kako se reče, vem samo to, da je bilo zelo, zelo dobro. Zatem se je začel »uradni del«.
Foto: Mladinska skupina Sveti Duh v Celju
Janez in Urban sta nam dajala različne napotke za naprej. Še dobro, da smo imeli vmes oglase (petje, čvekanje), da smo se malo sprostili, saj biti tiho dolgo časa je zelo težko! Nadaljevali smo s petjem, imeli smo tudi banse. Tu je bilo sodelovanje slabše. Saj je vseeno, samo, da smo se zabavali. Potem smo si dajali »kontra« pri petju. Moški proti ženskam. Zabavno! S tem smo tudi zaključili naše srečanje. Potekle so še zadnje solze, porabili so se še zadnji robčki in treba je bilo narazen. Sedaj pa se že veselimo ponovnega srečanja, ko bomo začeli bolj intenzivno pripravljati za novomašno slavje.
Ljudmila - Ana Par