Skalini pestri četrtki

29. april 2008

Polna občutkov, saj sem pret kratkim prišla iz druženja z mladostniki, sedim za računalnikom in razmišljam kako najbolje izpolniti težko obljubo, ki sem jo dala Alenki, da bom obesedila dogajanje v Novih Jaršah.



Roke imam še vedno zamazane od barve das mase, ki smo jo uporabljali danes na delavnici. Vendar sem jo dobro odnesla, veliko punc si je zamazalo rokave in hlače. A nič ne de, pralni stroj bo očistil posledice dogajanja, ki je prinesel lepe spomine in svojevrstne izdelke. Naredile smo vaze, vsaka svojo, tiste najhitrejše in najvstrajnejše pa še obeske za okoli vratu.


Medtem pa je druga skupina, malo starejših mladostnikov igrala karte in imela »debatni krožek« z Alenko. Delavnice z das maso in pacanje je za najmlajše, bi sami dejali.


Po končanem težkem delu gnetenja in oblikovanja  mase, smo se vsi skupaj, razen dveh, ki sta nas zaradi obveznosti že zapustila, zdužili in poleg debate barvali mandale. Pravijo, da je barvanje mandal terapevtsko in pomirjajoče, vendar je v skupini, posebno med najmlajšimi, vladalo posebno vzdušje, bližje sedme ure je bilo, bolj se je čutilo. In vzrok? Ob sedmih se je začela predstava, pravi cirkusni šov v avli Produkcijske šole. Plesoče žokice in razigrani kiji so punce očarali, ko so hodile v izvidnico med njihovo generalko.


Ob sedmih smo že hiteli da bi ujeli začetek predstave. Sama sem žal morala iti in nisem uspela videti vsega. Šov so pripravili mladostniki iz Produkcijske šole in stanovanskih skupin, združeni z učitelji.


Ponavadi se mi nahajamo v tej avli, a danes smo bili, zaradi posebnih okoliščin, v eni izmed učilnic.


Tako izgledajo naša druženja v Novih Jaršah, vsak četrtek ob 16ih. Najprej se zberemo na igrišču za šolo, kjer si domislimo iger z žogo ali kakšno drugo pri kateri se lahko ogrejemo, da nas mraz ne prežene prehitro na toplo in lahko počakamo, da se vsi zberemo.


Število mladostnikov je različno, danes nas je bilo osem, pet mlajših in trije malo starejši.Iz tedna v teden je drugače, nekateri imajo izmenjajoče, šolo tudi popoldne, druge obveznosti, zbolijo ali pa se jim preprosto ne da priti. Vendar je vsako srečanje, neglede na število mladostnikov, nekaj posebnega. Kadar nas je več, je bolj živahno in lahko počnemo raznolike stvari. Kadar nas je malo, pa se lahko bolj individualno posvetimo mladostnikom in se tako še bolje spoznamo in povežemo.


Besede kar tečejo in pozabila sem napisati, da smo, kakor nas mladostniki kličejo »učitelce«, tri. Vedno je z nami še Maja, že drugo leto se udeležuje Novih Jarš. Glede na to, da sva z Alenko »novi« in sva se z mladostniki prvič srečale decembra 2007, so nam njene izkušnje v veliko pomoč. Vedno pa nam pomaga tudi gospa Goga, ki je zaposlena v Produkcijski šoli.


Kaj pa počnemo? Ponavljajo se učna pomoč, kreativne delavnice, kjer vedno ustvarjamo kaj novega, družabne igre, igranje ročnega nogometa in razne debate. Vsak teden pa dodamo še kaj novega, kot smo recimo delali tiramisu ali iskali zaklad po BTCju.


Veselim se prihajajočih druženj, saj vem, da se bomo imeli še dalje lepo in vabim vse, ki se bi nam radi pridružili. Novi člani so vedno dobrodošli.
Se vidimo v četrtek!

Irena Meža                                                                                    

 

<<< nazaj