Oratorij 2007

4. september 2007

Kot je že v navadi je tudi letos po vsej Sloveniji potekal oratorij, ki se je iztekel prve dni septembra. Povezal je otroke in mlade, ter jim popestril počitniški čas. In kako je bilo letos v Vipavskem Križu?

Ker je spletna stran namenjena predvsem mladim, bom opisal tabor iz vidika animatorja in ne toliko z vidika udeleženca. Animatorji smo se zbrali v Križu v soboto pred oratorijskim taborom. Skupaj smo šli skozi osnovne točke programa, se spoznali, pripravljali še zadnje reči.

 

 

Foto: Vipavski Križ

 

 

V nedeljo smo sodelovali pri župnijski sveti maši, medse sprejeli še nekaj zamudnikov, imeli kosilo, potem pa se je začelo zares. Množica mlajših otrok je zasula Vipavski Križ, na koncu smo prešteli, da jih je okoli 170.

 

 

Foto: Vipavski Križ

 

Dnevi so bili zelo naporni, saj se oratorij v Križu ne konča popoldne, kot pri večini, ampak otroci v Križu prespijo. Zato se je služba animatorja začela že pred sedmo zjutraj, ko je vstal, potem smo se skupaj zbrali za molitev, nato pa odšli zbuditi tudi otroke. Sledila je jutranja telovadba in zajtrk. Potem smo si ogledal prizor iz zgodbe, ki nas je letos spremljala skozi ves oratorij.

 

 

Foto: Vipavski Križ

 

 

Ta je govorila o mostiščarju, ki si želi zbrati vsa kolišča v eno samo kolišče in na koncu mu to tudi uspe.

 

 

Foto: Vipavski Križ

 

 

Za tem smo imeli krajši nagovor br. Mateja Nastrana, ki je bil tudi duhovni vodja oratorijskega tabora.

 

 

Foto: Vipavski Križ

 

 

Po koncu pa so se otroci zbrali v skupinah in odšli po delavnicah. Tam so skupaj z animatorji izdelovali različne izdelke. Malo pred dvanajsto smo se zbrali v samostanski cerkvi za molitev in blagoslov kosila. Po kosilu je bilo malo prosto, a le za toliko časa, da smo pospravili, saj nas je čakal že vnaprej pripravljen program.

 

 

Foto: Vipavski Križ

 

 

Na njem so bile različne igre, imenovane velike igre, ki pa so dvakrat, zaradi vremena, tudi odpadle. Namesto tega smo si ogledali film. Sploh je bilo popoldne bolj prosto, saj smo se prilagajali vremenu. Vsak dan smo imeli sveto mašo, na katero smo se po skupinah tudi pripravljali.

 

 

Foto: Vipavski Križ

 

 

Po maši je bila večerja, potem pa odvisno od večera. En večer nas je pot vodila v Plače, en večer je bil mostiščarski in smo si ogledali različne točke ki so jih pripravile skupine…

 

 

Foto: Vipavski Križ

 

 

Skratka dolgčas nam ni bilo. Pred deseto smo si ogledali še en prizor zgodbice, potem pa smo se odpravili v svoje spalne vreče. No, otroci so se spravili, animatorji smo bili nekaj časa z njimi, tako da so zatisnili oči, potem pa se je večina, razen dežurnih, zbrala skupaj in sledila je refleksija. To je čas, ko se nekako pogovorimo, ko povemo kaj nam ni bilo in kaj nam je bilo všeč.

 

 

Foto: Vipavski Križ

 

 

Nato smo se priporočili še Njemu, da bi nas varoval v spanju in nam blagoslovil prihajajoči dan. Dan, ki je bil nekako že tu, saj pred polnočjo nismo nikoli končali.

 

 

Foto: Vipavski Križ

 

 

Sedaj se boste vprašali kako smo vse to zdržali? Strinjam se da je bilo zelo težko, saj je večina animatorjev spala po 5 ali 6 ur, potem pa je sledil nov naporen dan. A se da! Saj veste kaj pravi Pavel: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč!« (Flp 4, 13) Pa še res je:D

Matevž Vidmar  

 

 

Foto: Vipavski Križ

 

 

<<< nazaj