Nate računam! ali kako se računa po kriško

9. september 2009

»Računam nate, na tvoje sestre in brate, računam nate, ljubezen dajem le zate, da z njo svetost na novo zgradiš in jo živiš,« so besede pesmi, ki je večkrat odmevala po Vipavskem Križu konec avgusta. Kot vsako leto so tudi letos zadnje dni poletja popestrili otroci, ki so z vso svojo iskrenostjo, preprostostjo in pristno navihanostjo napolnili kriške ulice.



Zgodil se je namreč oratorij 2009 na katerem smo spoznavali življenje sv. Frančiška Asiškega. Verjetno še bolj kot to, smo mladi spoznavali tudi drug drugega in sami sebe, preverjali svojo vztrajnost na pohodih ter se razdivjali pri igrah.

 

 

Foto: Društvo mladih VOZEL

 

 

Vsako dopoldne so zvedave oči gledale kratko igrico, odlomek iz življenja sv. Frančiška. Po igrici pa so sledile kateheze, kjer je duhovni vodja - br. Jožko, skupaj s pomočniki otrokom še bolj približal temo dneva. Ker smo želeli zadostiti tudi dejavnostnim ciljem in ker se otroci radi naučijo kaj novega, so imeli na voljo delavnice, kjer so naredili posebne izdelke.

 

 

Foto: Društvo mladih VOZEL

 

 

Pomembne vrline so bile predvsem trud, iznajdljivost, natančnost in vztrajnost, ki pridejo prav tudi pri bolj zabavnih delih programa. Res je neverjetno in navdušujoče koliko se lahko naučimo od otrok, saj so pravi mali iznajdljivčki – iz veje nastane sablja, pesek služi namesto table, 2 navadna kamna pa (v najhujši vročini) dobita funkcijo vžigalnika.

 

 

Foto: Društvo mladih VOZEL

 


Oratorij je v prvi vrsti namenjen vzgoji otrok z ljubeznijo. Sv. Janez Bosco je ustanovil oratorij, da bi pomagal revnim fantom pri šolanju in vzgoji. Naši slovenski oratoriji so nekoliko drugačni od tistih prvih, a svoje bistvo vseeno ohranjajo. Pravimo, da naši oratoriji temeljijo na 4 stebrih: šoli, župnišču, domu ter dvorišču (učenje, vera, družina, igra).

 

 

Foto: Društvo mladih VOZEL

 

 

Ohranjajo pa tudi eno lepo značilnost – otroci niso zgolj tisti, ki se učijo, ampak tudi oni učijo nas animatorje ter nam včasih odprejo oči in nam pokažejo stvari, ki jih prej nismo opazili. Od starejših sicer veliko zahtevajo, a hkrati tudi vračajo.

 

 

Foto: Društvo mladih VOZEL

 

 

Dajejo tisto otroško navdušenje in pristnost, ki ju sicer v svetu velikokrat pogrešamo. Svete maše, kjer se poje in pleše, molitve kjer pred Boga položimo vse kar smo … vsi trenutki, ko smo skupaj so dobra dokazila, da lahko računamo drug na drugega. Dokazujemo, da je matematika ljubezni nekaj nepredvidljivega, ampak vseeno tista zmagovalna kombinacija – račun, ki prinese maksimalno vsoto dobrega.

 

 

Foto: Društvo mladih VOZEL

 

 

Sploh če vse skupaj pomnožimo z vero v Jezusa. Kajti le tako lahko računamo na druge in pustimo, da drugi ter Bog računajo na nas. Vsi skupaj pa lahko v vsakem trenutku (tako kot Frančišek) računamo na Gospoda!
Helena Rebek in Benjamin Tomažič

 

Foto: Društvo mladih VOZEL

 

 

<<< nazaj